Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
O tem, kdo se s tekom lahko ukvarja, kdaj začeti, na kaj vse moramo biti pozorni, in še o nekaterih zanimivih podrobnostih bo v tokratni Dnevni sobi z novinarjem Alešem Potočnikom spregovoril tekaški trener Urban Praprotnik.
ozivalih@rtvslo.si.
Pečovnik je predel celjskega mestnega gozda, v katerem rastejo najvišje duglazije pri nas. Med njimi je tudi 140 let stara zelena duglazija, ki je po meritvah pred 4 leti postala najvišje drevo Slovenije. Kdaj in kako so duglazije prišle v Evropo, kaj jim ustreza, kakšen je njihov les, se je Sebastjan Lipar pogovarjal z gozdarjem mag. Robertom Hostnikom.
SAJENJE KAPUSNIC JESENI
Da je letošnja vrtičkarska sezona vremensko težja in spremenljiva, pove gospa Katarina, ki v prestolnici urbano vrtnari že 42 let. S strokovno sodelavko kluba Gaia sta posadili kapusnice, tiste s krajšo vegetacijsko dobo bodo do nastopa hladnih dni še naredile pridelek.
OD GROZDJA DO ROZIN
Butično proizvodnjo rozin imamo pri nas, so pa posušene jagode grozdja, dehidrirane po domačem postopku, toliko slajše. V zaledju Obale smo izvedeli, katere sorte trte so primerne, da jih spremenimo v rozine.
VLOŽEN FIŽOL ZA SOLATE
Do jeseni naj bi pridelali toliko, da bi imeli dovolj ozimnice do pomladi. Na vrtu družine Plohl Krevh fižol letos dobro uspeva. Gospa Martina zrnje, ravno prav veliko in sveže, skuha, prelije z mešanico kisa in shrani v klet. Doma vloženo zrnje bo hranilen dodatek zimskim solatam.
Gostje v studiu: Nataša Živković, Eva Matjaž, dr. Blaž Kosovel in Barbara Kanc.
JURASSIC CASH / Francija / 2022 / Režija: Xavier Lefebvre.
Vozili smo renaulta rafale, ki s svojo obliko spominja na predvojno letalo, z rojakom Robertom Lešnikom, glavnim oblikovalcem pri Mercedesu, pa smo poklepetali o prihajajočih modelih s precej drugačnim oblikovalskim jezikom.
OLGA / FRA, ŠVICA, UKRAJINA / 2021
Režija: Elie Grappe / Scenarij: Raphaëlle Desplechin, Elie Grappe / Igrajo: Anastazija Budjaškina, Sabrina Rubcova, Caterina Barloggio, Théa Brogli, Jérôme Martin, Tanja Mihina, Alicia Onomor, Lou Steffen, Aleksandr Mavric, Philippe Schuler ….
Od blizu bomo spoznali nekdanjega jeznega mladeniča, pankerja, ki je videti kot vzvišeni salonski lev iz drugega časa. Režiser Jonasovega Videošpona in tisti režiser, ki je Melanio Trump vizionarsko postavil v vlogo predsednice ZDA že pred več kot dvajsetimi leti. Filmar, ki je z Outsiderjem v slovenski kino privabil več kot devetdeset tisoč gledalcev, zdaj pa na platnih gledamo njegovo politično satiro in kriminalko »Vsi proti vsem«.
Njeni najučinkovitejši naravni sovražniki so osice, ki svoja jajčeca odlagajo v jajčeca smrdljivke in povzročijo njihov propad.
Škodljivci naj bi bili odgovorni za izgubo približno 40 % pridelka po vsem svetu. Najbolj razširjen način zatiranja škodljivih organizmov je s fitofarmacevtskimi oz. kemičnimi sredstvi. Od 60. let prejšnjega stoletja se je poraba fitofarmacevtskih sredstev močno povečala. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na svetu vsako leto porabimo okoli 4 milijone ton fitofarmacevtskih sredstev. Največji porabniki so ZDA, Brazilija in Kitajska. Ena od alternativ kemičnim sredstvom za varstvo rastlin pred škodljivci so njihovi naravni sovražniki.
V finalu najboljše osmerice v težavnostnem plezanju bodo znova vrh krojili tudi slovenski plezalci. Na prvi tekmi je zmagal Luka Potočar, Janja Garnbret je bila druga, lani pa je posegla po samem vrhu. Nastop dvakratne olimpijske prvakinje bo znova pospremilo veliko navijačev. Lani sta bili na stopničkah kar dve Slovenki: ob Garnbretovi tudi Vita Lukan, ki je zasedla tretje mesto.
Pokazali vam bomo primer odličnega družinskega medgeneracijskega sodelovanja, pri katerem so tudi starši poskrbeli za svoje udobno bivanje. Odločili so se, da na zrela leta ne potrebujejo več toliko kvadratnih metrov, zato so zgornjo etažo hiše odstopili sinu, spodaj pa si za svoja še vedno zelo aktivna leta uredili dovršeno in dinamično stanovanje, v katerem je vsega ravno prav.
Dandanes so mladi soočeni z velikim izzivom pri iskanju lastnega domovanja. Pomanjkanje primernih stanovanj in vrtoglave cene nepremičnin so velika prepreka njihovi želji po neodvisnosti, zato je marsikdo primoran iskati rešitve drugod. Tako si je v Zgornji Savinjski dolini mlad par v nadstropju družinske hiše ustvaril nadvse ličen in topel prvi skupni dom. Mlada lastnika sta zavihala rokave in se z veliko mero iznajdljivosti ter marljivosti izognila nekaterim največjim stroškom.
MULTITASKING - HOW MUCH CAN WE DO SIMULTANEOUSLY / 2021 / Nemčija / Režija: Katrin Kramer, Marion Schmidt.
Armin se po desetih letih življenja v tujini vrne v Bosno. V Nemčiji se je poročil in si ustvaril lepo življenje, zato bi se rad pohvalil svojemu očetu Fudu. Vse to bi rad simbolično opravil na praznik dela, ki bo tako zgolj dodaten razlog za vrtenje jagnjetine nad žerjavico. Štirje prijatelji že pripravljajo vse potrebno za gostijo, ko vse skupaj prekine policija, ki aretira očeta, ne da bi kdorkoli vedel, zakaj. Izkaže se, da so Fuda prijeli zaradi domnevnih vojnih zločinov. Družina in prijatelji sprva vse skupaj sprejmejo v nejeveri, nato pa tudi sami odkrivajo davno zakopano vojno skrivnost.
Originalni naslov: PRAZNIK RADA
Leto produkcije: 2022
Država: Bosna in Hercegovina
Žanr: drama
Režija: Pjer Žalica
Scenarij: Pjer Žalica
Igrajo: Muhamed Hadžović, Emir Hadžihafizbegović, Admir Glamočak, Boris Isaković, Aleksandar Seksan.
2. del: Salazarjevo obdobje na Portugalskem
Diktatura na Portugalskem je bila najdaljša desničarska diktatura v Evropi 20. stoletja. Kar 48 let je imel vse niti v svojih rokah en sam človek – António de Oliveira Salazar. Asket, ki je živel skromno, je bil precej drugačen od drugih populističnih diktatorjev tistega časa. Portugalsko je za ceno hude revščine izvlekel iz dolgov in je ni zapletel v drugo svetovno vojno, toda zanemaril je gospodarski razvoj in izobraževanje. Diktaturo je na koncu pokopalo njegovo vztrajanje pri kolonialnih vojnah, zato se je sesula kar sama.
EUROPE'S FORGOTTEN DICTATORSHIPS / EUROPAS VERGESSENE DIKTATUREN / Nemčija, Grčija / 2021 / Režija: Antonio Cascais.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Jožef Košuta je povedal tudi resnico o smrti diverzanta Mihajla, okoli česar je nastal mit. A ta ne drži, zatrjuje pričevalec. Mehdija Husejnzadeh – Mihajlo je bil sovjetski vojak, ki so ga zajeli Nemci. Pobegnil je iz ujetništva in se pridružil partizanski Gradnikovi brigadi. Mihajlo se je s pomočnikom skrival v Vitovljah. Domačini so ga opozorili, da prihaja nemška patrulja, se spominja Jožef: »Ta Mihajlo, ki je s svojim pomočnikom dan prej praznoval obletnico, je bil o tem obveščen. To je vedel tudi njegov pomočnik. Vendar sta bila v štali tako pijana od šnopsa, da nista mogla nikamor. Ni bilo nobenega izdajstva, kot so pisali. Nemci so bili organizirani. Še preden je vojak potolkel po vratih, so bili že drugi okoli hiše. Najprej so šli za hišo in potem tolkli po vratih. In takrat sta ona dva skočila z okna, zadaj, kjer so metali seno notar. Ampak sta bila pijana, nista mogla nikamor. In so ju s šmajserjem kar na tleh pokosili. Moj oče je šel ta dva ubita naslednji dan iskat z gnojnim košem. Na vrh je dal dva snopa koruznice, pripeljal je oba, Mihajla in pomočnika.« Po vojni je sledilo olajšanje, vendar le kratek čas: »Prve dni je bilo katastrofalno. Svoboda je bila le na papirju. Potem se je začelo maltretiranje kmečkega prebivalstva.« Jožef Košuta, tako kot številni Primorci, ki so doživeli padec fašizma in nastop komunizma, pove: -Mi smo hrepeneli po tem, da se na Primorskem znebimo fašizma. Zato smo sodelovali in pomagali partizanom. Glejte, mi smo imeli živino, vse … Smo bili premožni za tiste čase in smo dali živino za IX. korpus. Smo dali tudi meso in drugo pomoč, vse za partizane. Po vojni pa smo bili deležni maltretiranja in poniževanja. Zato sem zasovražil komunizem in še danes je tako.-.
Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila.
Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej.
Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.
Nastope pevcev je ocenjevala strokovna žirija, ki so jo sestavljali Irena Yebuah Tiran, Jaka Pucihar in Tobias Hug kot predsednik. Slednji je bil dolgoletni član a capella skupine The Swingle Singers, s svojim nastopom v Žalcu pa je prikazal razsežnosti uporabe človeškega glasu in možnosti eksperimentiranja z njim.
Zmago si je prislužil vokalni band Kreativo, drugo mesto je zasedla skupina Jazzva in tretje Groove Enough.
Podelili so tudi posebna priznanja za najboljšega solista (Jasna Žitnik, Jazzva), najboljšega vokalnega tolkalista (Vanja Dizdarević, vokalna skupina Cantemus), najboljši avtorski aranžma (Nataša Kocijančič za Nad mestom se dani), najboljši aranžma slovenske skladbe (Barbara Grahor za Moja mati kuha kafe) in za najboljši odrski nastop (Male malice).
Umetniki so ga hitro sprejeli za svojega; nekaj mesecev je v njem bival tudi Ivan Cankar in v Kmečki sobi se je srečevala slovenska boema.
Četrt stoletja pozneje hotelu ni več šlo dobro in mestna občina je vanj naselila ruske izseljence. Hotelske sobe so spremenili v socialna stanovanja in stavbi so rekli tudi ščurkov grad. Visoki prostori pritličja so bili zanimivi za kiparje in med prvimi si je tu našel prostore Ivan Zajec, za njim Zdenko Kalin in Karel Putrih. Ko so bili prostori še temačni in je bila stavba skrita nekje na koncu Tivolija, so tu ustvarjali Jakov Brdar, Dragica Čadež, Drago in Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Sergej Kapus … Švicarijo upravičeno imenujemo zibelka slovenskega kiparstva.
Dobro stoletje po nastanku je stavba po temeljiti in vzorni prenovi spremenjena v Ustvarjalni center Švicarija. Arhitektka Maruša Zorec je želela oživiti patino in dušo stavbe. Restavratorji so poskušali ohraniti in pokazati stropne poslikave, les v kavarniški dvorani je ostal skoraj nedotaknjen. V Švicariji je nekaj časa ustvarjal tudi Stojan Batič, zato so v enega izmed prostorov preselili njegov atelje – z vsemi slikami, knjigami, fotografijami v predalu … in starim radiem, ki še vedno igra.
Tu so umetniški ateljeji, vse leto se vrstijo kulturni dogodki, dvorana v pritličju pa je spet namenjena gostinstvu. Po prenovi so v Ustvarjalnem centru Švicarija ateljeje zasedli Silvester Plotajs Sicoe, Zora Stančič, Damijan Kracina, Miha Štrukelj, Silvan Omerzu, Tanja Pak in drugi sodobni umetniki. Tivoli in Švicarija sta navdih za njihova dela.
V filmu se dokumentarni posnetki iz minulih desetletij prepletajo s pričevanji nekdanjih stanovalcev, potomcev izseljencev, predvsem pa umetnikov. Vstopamo v ateljeje slikarjev in kiparjev, ki danes gostujejo v Švicariji. Stavba pripoveduje svojo zgodbo. Scenarist in režiser filma je Amir Muratović.
Vozili smo renaulta rafale, ki s svojo obliko spominja na predvojno letalo, z rojakom Robertom Lešnikom, glavnim oblikovalcem pri Mercedesu, pa smo poklepetali o prihajajočih modelih s precej drugačnim oblikovalskim jezikom.
Podnebne spremembe silijo k iznajdljivosti: Američani so našli način za pridelavo kakava v umetnih razmerah, na Japonskem preizkušajo nove, na vročino prilagojene sorte riža, v Afriki je uspešen nov tip t. i. gobje trave, v Tuniziji pa iz morskih alg pridelujejo želatino in plastiko. Hrana je za del sveta težko dosegljiva dobrina, za mnoge pa tudi povod za druženje, raziskovanje novih kultur in zabavo.
4. del:
Erik Peters in Alain Berger v zadnjem delu svojega popotovanja za sabo pustita prelaz Rohtang in se odpeljeta v Nepal. Namesto snežnih viharjev in višinske bolezni nanju prežijo povsem nove nevarnosti. Nikjer na svetu namreč ne živi toliko tigrov kot na mejnem območju med Indijo in Nepalom.
HIMALAYA CALLING / HIMALAYA CALLING – AUF DEM LANDWEG ZU DEN HÖCHSTEN PÄSSEN DER WELT / Nemčija / 2020 / Režija: Erik Peters.
VEGFER? / Journey / Islandija / 2021
scenarij: Vikingur?Kristjansson
režija: Baldvin Zophoniasson
v glavnih vlogah: Ólafur Darri Ólafsson, Víkingur Kristjánsson, ?órunn Arna Kristjánsdóttir, Pétur Ernir Svavarsson, Pálmi Gestsson, ?röstur Leó Gunnarsson, Elfar Logi Hannesson, ?orsteinn Gunnarsson, Helga Vala Helgadóttir, Nicolas Bro, Jonas Schmidt...... IMDb ocena: 7.5/10
.
Režiser: Aljaž Bastič.