1. del:

Afrika je zibelka človeštva in celina, ki je za človeka že od nekdaj velikanski izziv. Prihajali so tuji osvajalci, zasužnjevali ljudi ter uničili zgodovinski spomin na prvobitne prebivalce. Afriška ljudstva, ki so jih izoblikovale razmere na celini, zdaj čaka zahtevna prihodnost.

THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Sigrun Laste, Raphael Wüstner.

V osrednjem delu oddaje gostimo priznanega strokovnjaka, dr. Damirja Josipoviča - tema Slovenci v zamejstvu in v jugovzhodni Evropi.

V poletnih mesecih so v Ankaranu pripravili gledališko kolonijo za koroške Slovence. V veliko pomoč so bili slovenski gledališki pedagogi.

V zadnjem delu oddaje pa še o izjemni prireditvi v Trstu – Slofest.

A Pitypang című gyermekműsor a legkisebbeknek, tehát az óvodásoknak és az alsó tagozatos általános iskolásoknak szól. Az adás a szórakoztató jellegen kívül oktató jellegű is, hiszen egy-egy adott témával foglalkozik, amelyről a gyerekek a műsorvezetővel és Makk Palkóval beszélgetnek, a stúdión kívül pedig »élőben« is sok mindent tapasztalnak és kipróbálhatnak.

Dediščino pa ohranja tudi Galerija Šivčeva hiša v Radovljici, kjer se na enem mestu združi arhitektura stare meščanske hiše z umetnostjo. Galerija se namreč poleg bogate stalne zbirke slovenskih ilustratork in ilustratorjev pohvali tudi s številnimi odmevnimi razstavami s področja likovne umetnosti.

Pred 300 leti se je na Južnem Tirolskem rodil Giovanni Antonio Scopoli, eden največjih evropskih naravoslovcev. Po študiju medicine je prišel v Idrijo, kjer je deloval rudnik živega srebra. Scopoli je postal prvi rudniški zdravnik. Svoje življenje je zapisal proučevanju bolezni rudarjev, ob tem pa se je posvečal raziskovanju okoliškega rastlinskega in živalskega sveta.

Scopoli, ki velja za slovenskega Linnéja, je na podlagi primerkov iz Slovenije prvič opisal tudi tudi hrošča puščavnika. Ta izjemno ogrožena vrsta hrošča je ponekod v Evropi že izumrla. Ljubljana pa se lahko pohvali z eno izmed največjih populacij puščavnika v Sloveniji.

Svet in življenje okoli nas pa s potujočim gledališčem papirteatrom že štiri desetletja na svoj način raziskuje lutkar Brane Solce. Izdelovalec lutk, scenograf, dramaturg, režiser, glasbenik in animator je preteklo desetletje s svojimi velikimi lutkami sodeloval na političnih protestih in se tako angažiral tudi kot družbeni aktivist.

Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Sploh ne vemo, ali se burgerja sploh še drži sloves hitre prehrane – toliko slastnih različic je na voljo, da je postal prava specialiteta. In veste, kje se začne dober burger? Pri dobri domači štručki, bombetki, seveda! A burger ni dobil imena po štručki, ampak po govejem sesekljanem zrezku. Njegova zgodovina se začenja, ko so mame v družinah nemških izseljencev v Ameriki pripravljale skromno jed iz mletega mesa in kruha. V spomin na pristanišče, od koder so odrinili čez veliko lužo, so jo poimenovali hamburger; tamkajšnja, hamburška govedina naj bi bila še posebno cenjena. Prvič so burger med dve plasti kruha položili v 19. stoletju, saj so ga tako lažje pojedli za malico. Kot ulično hrano so ga predstavili na svetovni razstavi v St. Louisu leta 1904, in to ob kornetih, kikirijevem maslu in sladkorni peni ter drugih prigrizkih in sladkarijah, ki nam teknejo še danes. Na svetu vsako leto prodajo več kot 80 milijard burgerjev, in doma narejeni sploh niso všteti!

DON'T FORGET THE DRIVER / Velika Britanija / 2019

Scenarij: Tim Crouch, Toby Jones

Režija: Tim Kirkby

V glavnih vlogah: Toby Jones, Claire Rushbrook, Marcia Warren, Danny Kirrane, Erin Kellyman, Luwam Teklizgi...... IMDb ocena: 7.2/10
.

Napisal pa je tudi filmsko uspešnico Vesna, prevedel 18 Shakespearjevih dram, organiziral znameniti kongres PEN-a na Bledu in ustanovil prvo društvo za varstvo okolja v Jugoslaviji. V epigramih, dramah in romanih je kritično opazoval družbeno dogajanje in bil veliko več kot »dvorni pesnik revolucije«.

Vladimir Pavšič (14. april 1913–29. september 1993) je ime Matej Bor prevzel leta 1942, s prvo odporniško pesniško zbirko v Evropi Previharimo viharje. S kulturniško skupino so obiskovali partizanske enote in bodrili borce. Med partizani je doživel tudi osebno tragedijo, domobranci so zverinsko ubili njegovo ženo Erno Jamar – Nino.

Ko je bil po vojni ravnatelj ljubljanske Drame, so njegovo dramo Vrnitev Blažonovih po petih ponovitvah umaknili s sporeda. Takrat se je odločil, da gre v »literarne partizane« in se samo od peresa – raje je pisal, kot da bi tipkal na pisalni stroj – preživljal vse do upokojitve.

S pesnitvijo Šel je popotnik skozi atomski vek je prikazal apokalipso, ki bi ji lahko bili priča ob krepitvi jedrske oborožitve in stopnjevanju hladne vojne. Vizionarsko je opozarjal na dogajanje v naravi, ki se ga resneje zavedamo šele danes.

V drami Šola noči je opozoril na »klub samomorilcev«, smrtonosno igro mladih slovenskih intelektualcev pod vplivom nihilizma. Pokazal je na mehčanje uporne mlade generacije z LSD-jem, ki ga je CIA najprej razširila v ZDA in pozneje izvozila v Evropo.

Spomin na Mateja Bora ohranjajo v njegovi rojstni vasi Grgarju nad Novo Gorico, kjer so pisatelju postavili spomenik in uredili Borovo pot. Večina njegovega literarnega opusa pa je nastala v Radovljici, kjer je živel več kot tri desetletja.

Naslov filma ROB JE TAM. MATEJ BOR se lahko bere z obeh strani. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe je vnuk Mateja Bora Jernej Marušič.

Mihálya Hajósa Kakasdija bi zaradi njegovih velikih zaslug za razvoj mesta lahko imenovali oče meščanske Lendave. Njegov sin dr. Ferencz Hajós Kakasdi je bil sprva poslanec v madžarskem parlamentu v Budimpešti, kasneje pa prav tako notar v Lendavi. Čeprav je bil zaveden Madžar, se je poročil z zavedno Slovenko Marijo Sever. Ta je v Lendavo prišla po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje pripadlo Kraljevini SHS oz. kasneje Kraljevini Jugoslaviji, kot sestra prvega slovenskega lendavskega župana Božidarja Severja. Leta 1935 se jima je rodil sin edinec Ferenc, ki je odraščal in se oblikoval v duhovni širini svoje družine v lendavskem večkulturnem okolju, kjer so živeli Madžari, Slovenci in veliko število Judov. Med judovskimi otroki je mali Ferike Hajós tudi našel najboljše prijatelje.

Leta 1941 so Prekmurje za kratek čas zasedli Nemci, potem pa so predali oblast Madžarom. Ko je na Madžarskem prišla na oblast Salászijeva nacionalsocialistična Stranka puščičastega križa, se je tudi za lendavske Jude začel pekel holokavsta. 26. aprila 1944 so Jude zbrali v sinagogi in jih odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Med njimi so bili tudi Ferenčevi otroški prijatelji. Skoraj vsi so bili pomorjeni 21. maja 1944, le peščica Judov se je vrnila domov, kjer so jih čakala nova razočaranja.

Ferenc Hajós je bil že v mladosti glasbenik in je nihal med študijem glasbe in prava. Ukvarjanja z glasbo sicer ni opustil, doštudiral pa je pravo na zagrebški univerzi. Po obdobjih sodniške službe v Murski Soboti, kjer je zorel pod mentorstvom Vaneka Šiftarja, pozneje pa v Lendavi, je po osamosvojitvi Slovenije postal naš prvi veleposlanik na Madžarskem. V času, ko sta državi vodila Milan Kučan in Árpád Göncz je veliko pripomogel k dobrim odnosom med sosednjima državama. Obenem se je posvečal področju narodnih manjšin v Sloveniji in slovenskih manjšin v sosednjih državah.