V filmu je predstavljeno Ljubljansko barje, ki je kulturna krajina, saj ga oblikujejo in vzdržujejo naravni procesi in človekovi posegi. Zaradi izjemnosti pokrajine je bil večji del območja leta 2008 razglašen za krajinski park. Tu živijo številne ogrožene živali in rastline, zato je Ljubljansko barje del evropskega omrežja varovane narave Natura 2000. Zaradi kulturne dediščine nekdanjih kolišč je tudi svetovno priznano UNESCO območje. Pomembna je njegova funkcija zadrževanja vode v prostoru, blaženja klime in čiščenja vode. Dejavnik, ki vse to omogoča, pa je poleg posegov človeka, prisotnost vode.
Film je nastal v okviru projekta PoLJUBA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Posebne komisije so po deželi »odbirale« vredne predmete (umetniške slike in kipe, antično pohištvo, preproge, porcelan, glasbila in drugo). V Ljubljani je delovala centrala zbirnega centra s tremi skladišči, po Sloveniji pa še tri področne izpostave, v Celju, Mariboru in Novem mestu. Šlo je za obliko nacionalizacije, ki jo je takratna oblast pospremila z opravičilom, da jemlje vojni zločincem in da na ta način zagotavlja ohranitev teh predmetov v Sloveniji. Toda veliko predmetov je bilo vzetih prebivalcem Slovenije s povsem »čisto« vojno preteklostjo, le imeli so preveč za takratne pojme. Tako je bil izgovor, da z nacionalizacijo ohranjajo kulturno dediščino v Sloveniji, precej prazen. Zasebna lastnina je bila grobo poteptana.
Del tako zaplenjenih predmetov je dokumentirano končal v takratnih vladnih in ministrskih prostorih , umetniških galerijah, muzejih in šolah, precejšen del predmetov pa je končal v rokah pomembnih, za takratni čas zaslužnih posameznikov, ki so bili v vrhu politične strukture.
Danes lahko pretežni del dokumentacije o ustanovitvi in delovanju Federalnega zbirnega centra ter o zaplenjenih predmetih najdemo v Arhivu Republike Slovenije. Scenarist in režiser dokumentarnega filma je Tone Frelih.
Bogat arhiv TV Slovenija hrani številne mejnike v glasbeni zgodovini. Izbrali smo nekaj utrinkov s koncerta v Hali Tivoli ob 30-letnici ansambla: Venček uspešnic Franca Koširja, Gala koncert Avsenikov iz Bele dvorane v Velenju: Venček polk v izvedbi Gašperjev z Vero Šolinc, koncerta Ne sveti zvezda v noč svetleje (s pevci popularne glasbe), koncerta Avsenik s Simfoniki RTV SLO iz leta 2017, videli pa boste odlične izvedbe melodij bratov Avsenik iz oddaje V petek zvečer: Otoček sredi jezera – Avsenikov tercet, Lepe ste ve, Karavanke – Klemen Torkar in Eva Černe Avbelj, Tam, kjer murke cveto – Eva Boto, Kaja Humski in Nuša Derenda, Vivere – Prelepa Gorenjska.
Pokazali bomo odlomke s tridnevne prireditve NZ vikend v Begunjah, ki ga vodi Niko Legat s skupino Veseli Begunjčani.
Zgodbe in spomine na velikana domače glasbe bodo pripovedovali: Bojan Lugarič, Vinko Šimek, Smiljan Greif, Kristijan Šmid, Alfi Nipič, Jožica Svete, Igor Podpečan, Jure Ivanušič, Tomaž Guček, Marija Ahačič Pollak, Dušan Hren, Igor Pirkovič, Patrik Greblo ter Andrej Bergant.
Pozdravili nas bodo oboževalci te glasbe iz Avstrije, Švice, Nemčije, navezali pa bomo tudi stik s Slovenci v Argentini ter ZDA. Za prispevek bogatega fotografskega arhiva je poskrbel Simon Golobič.
Avtor, scenarist in voditelj jubilejnih oddaj: Andrej Hofer.
SCRAP / Kanada / 2022 / Režija: Stacey Tenenbaum.
ZU TISCH / 2019 / Nemčija / Avtor: Holger Preusse.
SOKO Wien (XV.) / Avstrija / 2019-20
Scenarij: Markus Staender, Martin Muser, Jens Schäfer, Frank Weler, Andreas Quatsch idr.
Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche
V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Brigitte Kren, Maria Happel, Helmut Bohatsch...... IMDb ocena: 5.4/10
.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
ozivalih@rtvslo.si.
Ko dvakrat rodne fige dozorijo drugič, se poletje preveša v jesen. Na obali smo pokusili različne sorte, razlikujejo se po velikosti in obliki listov, pa barvi in sočnosti plodov.
KO DVORIŠČE KRASIJO KOPRIVE
Okrasne koprive veljajo za strukturne sezonske rastline. Med cvetoče poletne lepotice jih sadimo zaradi njihovih barvitih listov. Kako lepe so, če jim namenimo dovolj pozornosti in prostora, sta pokazala Verena in Zvonko Mikša iz Dornave. Okolico njune hiše krasi kar 22 sort.
KO SEPTEMBRA ZACVETI SADNO DREVJE
Pri specialistu za sadjarstvo iz Kmetijskega zavoda Maribor smo preverili, zakaj češnje, jablane in orehi letos cvetijo tudi septembra. Še dobro, da se to ne zgodi pogosto.
SUŠENJE ROŽMARINA IN LOVORJA
Dva domača sušilnika je že sestavil Sebastjan Lipar, prvega iz ostankov soda in mreže, drugega iz delov lesa in kavljev. V oddaji svetuje, kako pravilno posušiti rožmarin in lovor.
Spoznali bomo razmere ob ustanovitvi akropole slovenskih lepih umetnosti in najvišje umetnostne ustanove naroda, kot so jo poimenovali ustanovitelji, in jih primerjali z drugimi evropskimi narodi in njihovo muzejsko tradicijo. V filmski pripovedi predstavljamo današnjo zbirko, dogodke, poklice in delo z obiskovalci v Narodni galeriji, obiskali pa smo tudi Prago ter iskali povezave med našo in češko Narodno galerijo. Naslov dokumentarnega filma Razkošje lepega je povezan z zakoncema Malešič iz Kamnika, ki nas bosta, kot člana Društva prijateljev Narodne galerije in navdušenca nad lepim, popeljala v svet umetnosti prek svoje življenjske zgodbe in spominov.
Film je nastal po scenaristični predlogi Andreja Dobleharja in v režiji Aleša Žemlje. Direktor fotografije je bil Bernard Perme.
V izvedbi Ota Pestnerja, Darje Švajger, Alenke Godec, Nuše Derenda, Matjaža mraka, Nuške Drašček, Nine Strnad, Alexa Volaska, Matjaža Kumelja in Vokalnega banda Kreativo so Kongresni trg poleg spominov na velikega pianista, dirigenta in skladatelja Jožeta Privška zapolnile skladbe: Ne prižigaj luči v temi, Zlati prah imaš v očeh, Nad mestom se dani, Mati, bodiva prijatelja, Samo nasmeh je bolj grenak, Tam, kjer sem doma, Zato sem noro te ljubila, Kako sva si različna, Mini maxi, itd... skladbe, ki še dandanes zvenijo večno in brezčasno in so tokrat doživele izjemne interpretacije.
Instumentalni del njegove ustvarjalnosti sta obeležili skladbi: Sweet mama Walse in Open Country.
Večer sta povezovala Bernarda Žarn in David Urankar in ga zaključila kot spomin na izjemnega človeka, ki nas je zapustil…« ne, da bi mogli njegov opus umestiti tja, kamor sodi: v vrh slovenske glase 20 stoletja.«
Scenaristka: Anuuša Gaši, režiser: Marjan Kučej.
Pred nami je začetek študijskega leta. Stanovanje, ki ga bomo spoznali, je dober primer dobljene bitke za vsak centimeter – na svojih pičlih 20ih kvadratnih metrih ponuja namreč kopico rešitev, ki nudijo kvalitetno bivanje kar dvema študentoma.
Kako v naravnem okolju zgraditi prostorno in izvirno hišo in hkrati ohraniti zemljišče čim bolj nedotaknjeno? Rešitev smo poiskali pri zakonskemu paru, ki je zasnoval imeniten objekt v zelenem objemu Štajerske.
US / Velika Britanija / 2020
scenarij: David Nicholls
režija: Geoffrey Sax
v glavnih vlogah: Tom Hollander, Saskia Reeves, Sofie Grabol, Tom Taylor, Iain De Caestecker, Thaddea Graham...... IMDb ocena: 7.4/10
.
US / Velika Britanija / 2020
scenarij: David Nicholls
režija: Geoffrey Sax
v glavnih vlogah: Tom Hollander, Saskia Reeves, Sofie Grabol, Tom Taylor, Iain De Caestecker, Thaddea Graham...... IMDb ocena: 7.4/10
.
SOKO Wien (XV.) / Avstrija / 2019-20
Scenarij: Markus Staender, Martin Muser, Jens Schäfer, Frank Weler, Andreas Quatsch idr.
Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche
V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Brigitte Kren, Maria Happel, Helmut Bohatsch...... IMDb ocena: 5.4/10
.
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je v Trstu študirala in diplomirala iz klavirja, specializacijo je opravila v Münchnu ter uspešno koncertirala. Preko njenih pisem sledimo njeni življenjski in umetniški poti tako skozi njena ljubezenska razmerja, kakor tudi skozi ljubezenska čustva, ki so jih do nje gojili nekateri vidni predstavniki tedanje slovenske kulturne srenje. Med temi najdemo akademika Josipa Vidmarja, slikarja Avgusta Černigoja ter nemškega slikarja Alfonza Graberja, s katerim se je v razmahu nacizma poročila in z njim živela na Dunaju vse do konca druge svetovne vojne, ko sta morala zapustiti avstrijsko prestolnico in se preseliti v njegovo rodno vas Steinach am Brenner. Tam je Karmela živela skoraj petdeset let in pogostoma hrepenela po svoji domovini in svojih bližnjih. V filmu, ki je nastal po scenariju in v režiji Marka Sosiča ter ob strokovnem sodelovanju Aleša Bergerja in Ludwiga Hartingerja, se postavljajo vprašanja o razlogih Karmeline odločitve, da prekine koncertiranja in se v kulturni in siceršnji osami popolnoma preda svojemu možu. Na ta in druga vprašanja skušajo v filmu odgovoriti še Marijan Rupert, Luča Čehovin, Dragica Sosič, dr. Janez Vrečko, Tatjana Rojc, Evgen Bavčar in drugi.
Snemalec je bil Robert Doplihar, mojster montažer Zlatjan Čučkov, scenografka Mojca Vilhar, kostumografka Jerneja Jambrek, v vlogi Karmele Kosovel je nastopila pianistka Špela Horvat, odlomke iz pisem sta brala Lučka Počkaj in Igor Velše. Film je nastal v Dokumentarnem programu TVS: producent filma Jani J. Kovačič, urednik Andraž Pöschl, odgovorna urednica Živa Emeršič.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Izkusili so italijansko preganjanje in zlasti oče mu je kot večina primorskih ljudi kljuboval. -Italija nas je uničevala, kulturno, jezikovno, gospodarsko, lahko rečem na vseh področjih. Oni so računali na asimilacijo Slovencev … Največ je storila za Slovence prav duhovščina. Veste, oni so še zmeraj, čeprav so bile maše v glavnem latinske, ampak oni so uvajali tudi slovenščino,- poudarja Almira. Oče je bil izredno narodno zaveden, saj je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec za severno mejo in v bojih tudi ranjen.
Mama je bila izredno preudarna gospodinja; v družini je bilo šest otrok: Benjamin, Rado, Jožko, Almira, Silvan in Ernesta. Pred vojno je prevladovala revščina,
še huje pa je bilo med vojno. Januarja 1943 so se pojavili prvi partizani, domačini so jih podpirali, saj so se želeli rešiti italijanske nadvlade. Razmere so se spremenile po
razpadu Italije in prihodu Nemcev. Do partizanov so odtlej imeli previden odnos, saj je bila zaradi njih vas izpostavljena nevarnosti in požigu, dogajali pa so se tudi umori nedolžnih ljudi.
O vsem živo pričuje Almira, ki je kot otrok preprečila, da bi njihova hiša zgorela. V njihovi vasi se je zgodilo več napadov, padlo je tudi več partizanov. Almira je bila z drugimi dekleti partizanska kurirka. Navodila za kurirsko delo jim je dajal oče. Partizanski napad na okupatorsko kolono med Rihemberkom in Komnom je botroval okrutnemu maščevanju, požigu obeh naselij, predvsem zato, ker so se partizani izživljali nad trupli padlih okupatorjev in jih zažgali.
Almira opisuje tudi zanimivo usodo bratov, okupatorjevo nasilje, ki je prizadelo njeno družino, in neizmerno razočaranje očeta, ki je podpiral partizane, a je kmalu po vojni ugotavljal, da se za to niso borili. Sprva je bil celo predsednik občine Branik (nekdanji Rihemberk), a so ga silili v partijo, kar je zavrnil in je zato funkcijo tudi opustil. Pričevalka je pogumna oseba, premočrtnost je bila njeno vodilo vse življenje. Kot izjemno uspešno in priljubljeno učiteljico in zborovodkinjo so jo silili v Komunistično partijo, kar pa je zavračala. Bila je in ostala je verna, takšni pa so bili v takratnem režimu na stranskem tiru. Kot učiteljica je naredila veliko dobrega, sploh na področju zborovskega petja za mladino, na katerem je dosegala tudi najvišje uspehe. O vsem tem in še številnih drugih temah bo
govor v pričevanju, ki bo pritegnilo še tako zahtevnega gledalca. Avtor se je s pričevalko sprehodil po prelepi vasici Pedrovo s čudovitimi razgledi na Vipavsko dolino – in tudi to je vključeno v pričevanje.
V Sloveniji so si ustvarili družine in kariere ter zaživeli novo življenje. V osebnih izpovedih razkrivajo svoje izkušnje in spomine na čas od prihoda do danes. Razmišljajo o svojih srečevanjih z novim in drugačnim, poudarijo raznolika razumevanja sebe ter se sprašujejo o svoji pripadnosti prvotni in novi domovini. Njihova stališča so zaznamovana s pogledi iz različnih kultur, ki se prepletajo v bogatem doživljajskem svetu. Ob njihovi odločnosti, vztrajnosti in pogumu se nam zastavlja ključno vprašanje današnjega časa: ali lahko občutimo globino izkustva človeka, ki si zmore s svojimi prizadevanji v novem okolju ustvariti dom?
Besedilo: Hugo Šekoranja.
POVUCI - POTEGNI / Hrvaška / 2020 / Režija: Neven Hitrec.
ELON MUSK'S TWITTER STORM (PANORAMA) / Velika Britanija / 2023 / Režija: Alys Cummings.
V krogu štiridesetih kilometrov lahko spoznamo Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanovo, Torviscoso in Novo Gorico.
Idealno mesto je utopičen model, znan že v stari Grčiji v času Platona, ki naj bi združeval slogovno dovršen urbanizem ter družbene in gospodarske razmere v harmonično celoto. Mesta so nastala po enotnem načrtu, z geometrijsko premišljeno mrežo cest, sredi neskončnih polj.
Rimljani so mesta ustanovili tako, da so s plugom označili bodoče obzidje. Iz vojaške postojanke je Oglej prerasel v eno največjih trgovskih mest imperija, sem so prihajale ladje z vseh koncev Sredozemlja. Še danes lahko občudujemo baziliko, pod travniki pa so skriti arheološki zakladi.
Ob koncu srednjega veka so za obrambo Beneške republike zgradili Gradišče ob Soči. Povabili so strokovnjaka za utrdbe Leonarda da Vincija, ki je predlagal varovanje meje s pomičnimi zajezitvami reke Soče. Poseben pečat kraju je s parkom v obliki elipse dal Maks Fabiani.
7. oktobra 1593 so Benečani ustanovili Palmanovo. Njena oblika pravilne zvezde z devetimi kraki je prototip idealnega renesančnega mesta. Ko se je spreminjala tehnika vojskovanja, so mesto razširili z dodatnimi devetimi kraki, Napoleonova vojska pa ga je obdala s še enim obročem utrdb.
Tovarniško mesto Torviscosa so po načrtih arhitekta Giuseppeja De Mina pod fašizmom zgradili prej kot v enem letu. Okoli tovarne so zrasli komunalne stavbe, športni objekti in naselje delavskih hiš različnih tipov, ki spominjajo na prostore z de Chiricovih slik.
Ko je leta 1947 Gorica pripadla Italiji, so kraji ob Soči na jugoslovanski strani meje potrebovali novo upravno središče. Izbrali so načrte Edvarda Ravnikarja in z udarniškim delom je začela nastajati Nova Gorica. Razvila se je v odprto, sodobno in svobodomiselno mesto.
Scenarist, režiser in montažer filma je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme.
MYSTERIOUS SAUDI ARABIA / Nemčija / 2020 / Režija: Oliver Halmburger, Heike Schmidt in Thomas Staehler.
Glasbena drama je pripoved o najsvetlejši moški plesni zvezdi Kube, ki je z neverjetnim talentom navdušil občinstvo po vsem svetu in si pri tem prislužil nadvse ugledno primerjavo z legendo Rudolfom Nurejevom. Pripoved se začne v Havani, v času Carlosovega otroštva, ko se nemiren deček, poln energije, podi po barvitih ulicah karibske prestolnice in s prirojenim ritmom pleše breakdance. Oče Carlosa Acoste se je odločil, da bo njegov sin izreden plesalec. Seveda je Carlos temu sprva nasprotoval, a je bil oče prepričan o svojem prav in tudi zato je sinu v čast afroameriškemu bogu vojne in ognja nadel vzdevek Yuli. Vedel je namreč, da se bo sin lahko dokopal do uspeha samo, če se bo boril …
Originalni naslov: YULI
Leto produkcije: 2018
Država: koprodukcija
Žanr: biografska plesna drama
Režija: Icíar Bollaín
Scenarij: Paul Laverty po avtobiografiji Carlosa Acoste
Igrajo: Carlos Acosta, Santiago Alfonso, Keyvin Martínez, Edilson Manuel Olbera Núnez.
Avtomobili so David Morgan (bobni), Boštjan Andrejc - Bushy (kitare), David Šuligoj (bas), Mirko Vuksanović (klaviature) in Marko Vuksanović (vokal).
V živo so se predstavili 10. 11. v Siti teatru v Ljubljani. Televizijski koncert je režirala Špela Kuclar.