Arheolog Zahi Hawass želi najti grobnico Imhotepa, arhitekta stopničaste Džoserjeve piramide, in si s svojo ekipo prizadeva razvozlati številne skrivnosti egipčanskih mumij.
Arheolog Zahi Hawass se s svojo ekipo podaja na vznemirljivo iskanje grobnice Imhotepa, največjega učenjaka antičnega časa in arhitekta stopničaste Džoserjeve piramide.
Arheolog Zahi Hawass se s svojo ekipo poda na vznemirljivo iskanje grobnice vezirja Imhotepa, največjega učenjaka starodavnih časov in arhitekta Džoserjeve stopničaste piramide. Kraj njegovega pokopa, ki vse do danes ostaja neznanka, bi lahko skrival čudovite zaklade in še neznane podatke o starem Egiptu. Skupina egiptologov med arheološkim izkopavanjem nekropole Sakara južno od Kaira odkrije veličastne grobnice, okrašene s slikami, sarkofage, polne zlata in skrivnostne mumije.

Zahi Hawass se loti izkopavanja na območju kompleksa Gisr el-Mudir ter pri tem odkrije sarkofage s skrivnostnimi mumijami in bogato poslikane grobnice. Jih bodo te najdbe vodile do Imhotepa?
Arheolog Zahi Hawass se s svojo ekipo podaja na vznemirljivo iskanje grobnice Imhotepa, največjega učenjaka antičnega časa in arhitekta stopničaste Džoserjeve piramide.
Arheolog Zahi Hawass se s svojo ekipo poda na vznemirljivo iskanje grobnice vezirja Imhotepa, največjega učenjaka starodavnih časov in arhitekta Džoserjeve stopničaste piramide. Kraj njegovega pokopa, ki vse do danes ostaja neznanka, bi lahko skrival čudovite zaklade in še neznane podatke o starem Egiptu. Skupina egiptologov med arheološkim izkopavanjem nekropole Sakara južno od Kaira odkrije veličastne grobnice, okrašene s slikami, sarkofage, polne zlata in skrivnostne mumije.

Priča bomo zaključku in posledicam druge svetovne vojne z izvedbo sojenj za vojne zločine - kot so bila tista v Nürnbergu - in prizadevanji za dosego miru z ustanovitvijo Združenih Narodov.
Vojaški pohodi, velike bitke, umiki, porazi in zmage, kaj je bilo odločilno na bojiščih in visoko nad bojišči Evrope, Azije, Severne Amerike in v svetovnih oceanih?
Od prvega izstreljenega naboja do končnega gobastega oblaka, zgodba druge svetovne vojne opisuje zapleteno pot, ki se dotika slehernega kontinenta in ne pozna milosti. Predstavljamo petdeset največjih mejnikov, ki so zaznamovali mučno in nasilno zgodovino vojne. Vojaški pohodi, velike bitke, umiki, porazi in zmage, kaj je bilo odločilno na bojiščih in visoko nad bojišči v Evropi, Aziji, Severni Ameriki in v svetovnih oceanih? Prav tako bomo vzeli v obzir politične in ekonomske dimenzije vojne - kdo je zavzel oblast, kdo je padel, kako je bila vojna financirana in kako so potešili njen apetit po materialnih sredstvih. Te dogodke bomo raziskali po kronološkem vrstnem redu v šestih epizodah, saj so bile kamere prisotne pri vseh največjih prelomnicah. Od nestabilnosti po koncu vojne in Versajske pogodbe, do upov po mirni prihodnosti in ustanovitvi Združenih narodov, prikazali bomo jasno sliko o tem, kako je bila vojna dobljena oz. izgubljena.

September 1944: Montgomery predlaga drzen načrt s prečkanjem Rena in obkolitvijo nemškega industrijskega središča. V primeru uspeha bi njegov načrt lahko naredil konec vojni še pred božičem.
Od obal Normandije do osrčja tretjega rajha, ta oddaja pripoveduje prepričljive in izčrpne zgodbe o bitkah za osvoboditev Zahodne Evrope izpod nacistične okupacije.
Ta poučna serija v osmih delih praznuje najbolj ikonične trenutke v zgodovini vojskovanja. Izkrcanja na dan D, nesrečna zračna operacija v Arnhemu, nemška protiofenziva v bitki v Ardenih ter bitka za enega zadnjih še stoječih mostov na reki Ren pri Remagenu. Oddaja '2. svetovna vojna — Bitke za Evropo' pripoveduje celostno zgodbo na podlagi pričevanj mož, ki so služili v bojih na frontnih linijah. Vsaka posamezna epizoda si prizadeva opisati bliskovito realnost v primežu življenja in smrti med ključnimi bitkami za zlom nacistične Nemčije na Zahodu. Ta serija z natančnim raziskovanjem in veliko verodostojnostjo predstavlja realnost vojskovanja ter kako lahko vse vremena, terena in nepredvidljivosti sovražnika spreobrne potek bitke.

Nadvlada v zraku je bila ključ do zmage v vojni že od samega začetka zračnega bojevanja. Predstavljamo najpomembnejša letala v zgodovini, od letala Sopwith Camel do letala F-22 Raptor.
Dokumentarna serija o velikih spopadih v modernem času, ki skozi arhivske posnetke in intervjuje s sodobniki prinaša poglobljen, znanstveni pogled na vedno aktualna vprašanja iz zgodovine.
Dokumentarna serija o velikih spopadih v modernem času, ki skozi arhivske posnetke in intervjuje s sodobniki prinaša poglobljen, znanstveni pogled na vedno aktualna vprašanja iz zgodovine. S pomočjo sodobnih arhivskih posnetkov in sodobnih intervjujev predstavljamo poglobljen znanstveni pogled na izredno priljubljeno področje moderne zgodovine.

Adolf Hitler je bil javno proti uporabi kemičnega in biološkega orožja, pa vendar sta kemija in biologija odigrali vidno vlogo pri nacistični nepotešljivi želji po moči.
Ob padcu nacističnega imperija po koncu 2. sv. v. so na dan prišle najtemnejše skrivnosti tretjega rajha. Serija razkriva vse od bioloških eksperimentov do neverjetnih inženirskih podvigov.
Ko se je ob koncu 2. svetovne vojne nacistični imperij sesul v prah, so na dan prišle najtemnejše skrivnosti Tretjega rajha - od bioloških poskusov do velikih inženirskih podvigov - in ta oddaja razkriva zloveščo zgodbo kot še nikoli doslej. Vstopimo lahko v sadistične ume nacističnih voditeljev in odkrivamo, kako so vodilne nemške znanstvenike prisilili v delo 24 ur na dan v prizadevanju za svetovno prevlado. Vidimo lahko zgodovino v vsej njeni grozi in spremljamo, kako so Hitlerjevi pokvarjeni pionirji premikali meje znanosti in morale, da bi ustvarili človeško super-raso, optimizirali nacistični ubijalski stroj in zagotovili tisočletni rajh.

V oddaji se bomo osredotočili na dvoumen odnos med Hitlerjem in kraljevimi družinami ter predstavili, kako je Hitler postopoma spletel svojo mrežo okrog teh aristokratov.
Dokumentarec v dveh delih obravnava strategije, ki so se jih posluževale evropske kraljeve družine med 2. svetovno vojno spričo vzpona nacionalističnih strank.
Dokumentarec v dveh delih obravnava strategije, ki so se jih posluževale evropske kraljeve družine med 2. svetovno vojno spričo vzpona nacionalističnih strank. V luči vzpona fašizma in nacizma so se te družine - prostovoljno ali ne - znašle v središču Hitlerjevega političnega spletkarjenja. Serija opisuje njihovo negotovo in težavno shajanje s temi temačnimi silami. Po dolgem odlašanju so kraljeve družine morale sprejeti ključno odločitev za svoje države. Ob izbruhu vojne sta jim namreč ostali dve možnosti: upor ali sodelovanje.

Vojna je trkala na vrata, a monarhi si še naprej niso prizadevali za medsebojno sodelovanje. Zavezništva med vladarji so se okrepila šele takrat, ko je Evropa že bila pod nacističnim jarmom.
Dokumentarec v dveh delih obravnava strategije, ki so se jih posluževale evropske kraljeve družine med 2. svetovno vojno spričo vzpona nacionalističnih strank.
Dokumentarec v dveh delih obravnava strategije, ki so se jih posluževale evropske kraljeve družine med 2. svetovno vojno spričo vzpona nacionalističnih strank. V luči vzpona fašizma in nacizma so se te družine - prostovoljno ali ne - znašle v središču Hitlerjevega političnega spletkarjenja. Serija opisuje njihovo negotovo in težavno shajanje s temi temačnimi silami. Po dolgem odlašanju so kraljeve družine morale sprejeti ključno odločitev za svoje države. Ob izbruhu vojne sta jim namreč ostali dve možnosti: upor ali sodelovanje.

Arheolog Zahi Hawass želi najti grobnico Imhotepa, arhitekta stopničaste Džoserjeve piramide, in si s svojo ekipo prizadeva razvozlati številne skrivnosti egipčanskih mumij.
Arheolog Zahi Hawass se s svojo ekipo podaja na vznemirljivo iskanje grobnice Imhotepa, največjega učenjaka antičnega časa in arhitekta stopničaste Džoserjeve piramide.
Arheolog Zahi Hawass se s svojo ekipo poda na vznemirljivo iskanje grobnice vezirja Imhotepa, največjega učenjaka starodavnih časov in arhitekta Džoserjeve stopničaste piramide. Kraj njegovega pokopa, ki vse do danes ostaja neznanka, bi lahko skrival čudovite zaklade in še neznane podatke o starem Egiptu. Skupina egiptologov med arheološkim izkopavanjem nekropole Sakara južno od Kaira odkrije veličastne grobnice, okrašene s slikami, sarkofage, polne zlata in skrivnostne mumije.

Zahi Hawass se loti izkopavanja na območju kompleksa Gisr el-Mudir ter pri tem odkrije sarkofage s skrivnostnimi mumijami in bogato poslikane grobnice. Jih bodo te najdbe vodile do Imhotepa?
Arheolog Zahi Hawass se s svojo ekipo podaja na vznemirljivo iskanje grobnice Imhotepa, največjega učenjaka antičnega časa in arhitekta stopničaste Džoserjeve piramide.
Arheolog Zahi Hawass se s svojo ekipo poda na vznemirljivo iskanje grobnice vezirja Imhotepa, največjega učenjaka starodavnih časov in arhitekta Džoserjeve stopničaste piramide. Kraj njegovega pokopa, ki vse do danes ostaja neznanka, bi lahko skrival čudovite zaklade in še neznane podatke o starem Egiptu. Skupina egiptologov med arheološkim izkopavanjem nekropole Sakara južno od Kaira odkrije veličastne grobnice, okrašene s slikami, sarkofage, polne zlata in skrivnostne mumije.

Lyon je danes tretje največje francosko mesto, nekoč pa je bilo celo največje. Takrat je mesto nosilo ime Lugdunum in je kot prestolnica Galije služilo za zgled deželam, ki jih je osvojil Julij Cezar.
Predstavljamo tri mesta, ki so bila nekoč del rimskega imperija pod vladavino Julija Cezarja. S pomočjo strokovnjakov in računalniške grafike bomo razkrili skrivnosti teh čudes rimskega inženiringa.
Do leta 50 pr. n. št. si je Julij Cezar pokorili celotno Galijo. A pri tem ni šlo zgolj za splošno vojaško osvojitev ozemlja. V Rimu so bili odločeni deliti svojo veličino in prinesti civilizacijo poraženim barbarom, ki so bili zdaj del imperija. Ta svoj novi teritorij so preoblikovali z obsežnimi gradbenimi projekti, vključno z akvadukti, cestami, kopališči, amfiteatri in stadioni. Serija raziskuje tri mesta, kjer danes ležijo ostanki industrijske civilizacije. S pomočjo strokovnjakov in računalniške grafike bomo razkrili skrivnosti teh čudes rimskega inženiringa.

Priča bomo zaključku in posledicam druge svetovne vojne z izvedbo sojenj za vojne zločine - kot so bila tista v Nürnbergu - in prizadevanji za dosego miru z ustanovitvijo Združenih Narodov.
Vojaški pohodi, velike bitke, umiki, porazi in zmage, kaj je bilo odločilno na bojiščih in visoko nad bojišči Evrope, Azije, Severne Amerike in v svetovnih oceanih?
Od prvega izstreljenega naboja do končnega gobastega oblaka, zgodba druge svetovne vojne opisuje zapleteno pot, ki se dotika slehernega kontinenta in ne pozna milosti. Predstavljamo petdeset največjih mejnikov, ki so zaznamovali mučno in nasilno zgodovino vojne. Vojaški pohodi, velike bitke, umiki, porazi in zmage, kaj je bilo odločilno na bojiščih in visoko nad bojišči v Evropi, Aziji, Severni Ameriki in v svetovnih oceanih? Prav tako bomo vzeli v obzir politične in ekonomske dimenzije vojne - kdo je zavzel oblast, kdo je padel, kako je bila vojna financirana in kako so potešili njen apetit po materialnih sredstvih. Te dogodke bomo raziskali po kronološkem vrstnem redu v šestih epizodah, saj so bile kamere prisotne pri vseh največjih prelomnicah. Od nestabilnosti po koncu vojne in Versajske pogodbe, do upov po mirni prihodnosti in ustanovitvi Združenih narodov, prikazali bomo jasno sliko o tem, kako je bila vojna dobljena oz. izgubljena.

September 1944: Montgomery predlaga drzen načrt s prečkanjem Rena in obkolitvijo nemškega industrijskega središča. V primeru uspeha bi njegov načrt lahko naredil konec vojni še pred božičem.
Od obal Normandije do osrčja tretjega rajha, ta oddaja pripoveduje prepričljive in izčrpne zgodbe o bitkah za osvoboditev Zahodne Evrope izpod nacistične okupacije.
Ta poučna serija v osmih delih praznuje najbolj ikonične trenutke v zgodovini vojskovanja. Izkrcanja na dan D, nesrečna zračna operacija v Arnhemu, nemška protiofenziva v bitki v Ardenih ter bitka za enega zadnjih še stoječih mostov na reki Ren pri Remagenu. Oddaja '2. svetovna vojna — Bitke za Evropo' pripoveduje celostno zgodbo na podlagi pričevanj mož, ki so služili v bojih na frontnih linijah. Vsaka posamezna epizoda si prizadeva opisati bliskovito realnost v primežu življenja in smrti med ključnimi bitkami za zlom nacistične Nemčije na Zahodu. Ta serija z natančnim raziskovanjem in veliko verodostojnostjo predstavlja realnost vojskovanja ter kako lahko vse vremena, terena in nepredvidljivosti sovražnika spreobrne potek bitke.

Druga svetovna vojna je botrovala k razvoju ikoničnih kot tudi nenavadnih tankov, zasnovanih z različnimi cilji. Predstavljamo raznolike inovacije tankov in tehnike oklepnega bojevanja.
Kako je 2. sv. v. spodbudila tehnološki napredek, ki je privedel do reaktivnih letal in vesoljskih raket? Vsaka epizoda obravnava različno kategorijo orožij in ponuja vpogled v inženiring med vojno.
2. svetovna vojna je bila obdobje nepričakovanih inovacij na področju orožja, saj so države kar tekmovale, da bi si zagotovile zmago. Serija razkriva fascinantno paleto izumov - od ogromnih tankov, po velikosti primerljivih z majhnimi stavbami, do prvih naprav za nočno opazovanje, skrivnostnih žarkov smrti, bomb, ki jih upravljajo golobi ter letalonosilk iz ledu. Osvetlimo tudi brezmejno iznajdljivost, ambicije in občasno norost, ki so poganjale skrivno ter eksperimentalno orožje tega časa.

Perzepolis je nekoč veljal za pravi rajski vrt v samem osrčju Bližnjega vzhoda. Gre za mesto presežkov in eno izmed živčnih središč Ahemenidskega cesarstva.
V samem srcu puščave so nekoč stala tri velika mesta, tri gradbene mojstrovine, trije simboli vsemogočnih civilizacij: Kartagina, Troja in Perzepolis.
Troja, Kartagina in Perzepolis so edinstvena starodavna velemesta, ki so zrasla sredi neprijaznih puščav na strmih gričih in oprijemajoč se gorskih pobočij. Ustvarili so jih genialni inženirji nekaterih največjih civilizacij in še danes skušajo arheologi ter drugi strokovnjaki rešiti nekatere od skrivnosti, ki objemajo njihov nastanek. Ta oddaja raziskuje epske zasnove neverjetnih konstrukcij - spoznavamo arhitekturo v ozadju teh 'megametropol', odkrivamo, kako so svojim prebivalcem omogočile prevlado in spoznavamo razloge, zakaj so izginile.

V tej epizodi raziskujemo, kako je Adolf Hitler pahnil svet v vojno. Po okupaciji Češkoslovaške se je Hitler posvetil svoji novi tarči - Poljski.
12. marca 1938 so Adolf Hitler in njegove nacistične enote prestopile nemško mejo in vkorakale v Avstrijo. To je trenutek, ko se je začelo odštevanje do izbruha druge svetovne vojne.
12. marca 1938 so Adolf Hitler in njegove nacistične enote prestopile nemško mejo in vkorakale v Avstrijo. To je trenutek, ko se je začelo odštevanje do izbruha druge svetovne vojne, do katere pa ne bi prišlo brez odločitev in dejanj Hitlerja v tem ključnem obdobju. Da bi razumeli, kako je do tega prišlo, moramo najprej razumeti njega. Serija predstavlja zgodbo o 18 mesecih - med 12. marcem 1938 in 3. septembrom 1939 - na radikalno nov način: skozi oči Hitlerja samega. Skupina vodilnih mladih zgodovinarjev bo raziskala, kaj je Hitler počel iz dneva v dan in tedna v teden. Kako je ta ustrahovalec, hazarder in veliki manipulator svet privedel do roba uničenja?

16. april, 1945: Rdeča armada prične z ofenzivo na Berlin. Britanske in ameriške sile osvobodijo prva koncentracijska taborišča. 8. maj pomeni konec druge svetovne vojne na evropskih tleh.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji. Prelomni dogodki nudijo kontekst za bolj intimne in osebne usode posameznikov in postrežejo z resničnim vpogledom v življenje na obrobju zgodovine. Z obravnavo dogodkov v kronološkem vrstnem redu ta serija živo opisuje grozo in zaskrbljenost, ki sta zaznamovali konec dobe nacizma, ter občutek vsesplošnega obupa, ki se je čedalje bolj širil med običajnimi ljudmi, vojaki na peklenskih frontah, in med voditelji, ki so se za vsako ceno oklepali iluzij. Zgodba se naposled konča z velikim občutkom olajšanja za večino Nemcev ob koncu vojne in odrešitvijo iz primeža opustošenja, smrti in kaosa.

Neverjetna zgodba o oboroževalni tekmi, da bi zgradili ameriške tovarne jedrskega orožja.
Ne glede na to, koliko imate vojakov, prebrisanih generalov, ali kako drzna je vaša strategija, vojne ne boste dobili, če nimate dovolj nabojev, letal ali hrane. 2. sv. v. je bila vojna tovarn ...
Morda se sliši nenavadno, toda sodobne vojne se ne dobiva z bitkami, pač pa s tovarnami. Pri sodobnih vojnah se gre predvsem za proizvodnjo. Stran, ki je zmožna proizvesti več, bo praviloma izšla kot zmagovalec. V seriji predstavljamo, kako sta prva in druga svetovna vojna potekali - in bili dobljeni - ne v jarkih in s pastmi za tanke na bojiščih na Somi, Normandiji ali Kursku, temveč v tovarnah in proizvodnih obratih Velike Britanije, Rusije in ZDA. Gre za nepovedano zgodbo o vojni proizvodnji in o tem, kako so zavezniki zasenčili nasprotnika z masovno proizvodnjo in kako so te tovarne ne le krojile potek vojne, pač pa hkrati postavile temelje sodobnega sveta.

Druga svetovna vojna je botrovala k razvoju ikoničnih kot tudi nenavadnih tankov, zasnovanih z različnimi cilji. Predstavljamo raznolike inovacije tankov in tehnike oklepnega bojevanja.
Kako je 2. sv. v. spodbudila tehnološki napredek, ki je privedel do reaktivnih letal in vesoljskih raket? Vsaka epizoda obravnava različno kategorijo orožij in ponuja vpogled v inženiring med vojno.
2. svetovna vojna je bila obdobje nepričakovanih inovacij na področju orožja, saj so države kar tekmovale, da bi si zagotovile zmago. Serija razkriva fascinantno paleto izumov - od ogromnih tankov, po velikosti primerljivih z majhnimi stavbami, do prvih naprav za nočno opazovanje, skrivnostnih žarkov smrti, bomb, ki jih upravljajo golobi ter letalonosilk iz ledu. Osvetlimo tudi brezmejno iznajdljivost, ambicije in občasno norost, ki so poganjale skrivno ter eksperimentalno orožje tega časa.

September 1944: Montgomery predlaga drzen načrt s prečkanjem Rena in obkolitvijo nemškega industrijskega središča. V primeru uspeha bi njegov načrt lahko naredil konec vojni še pred božičem.
Od obal Normandije do osrčja tretjega rajha, ta oddaja pripoveduje prepričljive in izčrpne zgodbe o bitkah za osvoboditev Zahodne Evrope izpod nacistične okupacije.
Ta poučna serija v osmih delih praznuje najbolj ikonične trenutke v zgodovini vojskovanja. Izkrcanja na dan D, nesrečna zračna operacija v Arnhemu, nemška protiofenziva v bitki v Ardenih ter bitka za enega zadnjih še stoječih mostov na reki Ren pri Remagenu. Oddaja '2. svetovna vojna — Bitke za Evropo' pripoveduje celostno zgodbo na podlagi pričevanj mož, ki so služili v bojih na frontnih linijah. Vsaka posamezna epizoda si prizadeva opisati bliskovito realnost v primežu življenja in smrti med ključnimi bitkami za zlom nacistične Nemčije na Zahodu. Ta serija z natančnim raziskovanjem in veliko verodostojnostjo predstavlja realnost vojskovanja ter kako lahko vse vremena, terena in nepredvidljivosti sovražnika spreobrne potek bitke.

Perzepolis je nekoč veljal za pravi rajski vrt v samem osrčju Bližnjega vzhoda. Gre za mesto presežkov in eno izmed živčnih središč Ahemenidskega cesarstva.
V samem srcu puščave so nekoč stala tri velika mesta, tri gradbene mojstrovine, trije simboli vsemogočnih civilizacij: Kartagina, Troja in Perzepolis.
Troja, Kartagina in Perzepolis so edinstvena starodavna velemesta, ki so zrasla sredi neprijaznih puščav na strmih gričih in oprijemajoč se gorskih pobočij. Ustvarili so jih genialni inženirji nekaterih največjih civilizacij in še danes skušajo arheologi ter drugi strokovnjaki rešiti nekatere od skrivnosti, ki objemajo njihov nastanek. Ta oddaja raziskuje epske zasnove neverjetnih konstrukcij - spoznavamo arhitekturo v ozadju teh 'megametropol', odkrivamo, kako so svojim prebivalcem omogočile prevlado in spoznavamo razloge, zakaj so izginile.

V tej epizodi raziskujemo, kako je Adolf Hitler pahnil svet v vojno. Po okupaciji Češkoslovaške se je Hitler posvetil svoji novi tarči - Poljski.
12. marca 1938 so Adolf Hitler in njegove nacistične enote prestopile nemško mejo in vkorakale v Avstrijo. To je trenutek, ko se je začelo odštevanje do izbruha druge svetovne vojne.
12. marca 1938 so Adolf Hitler in njegove nacistične enote prestopile nemško mejo in vkorakale v Avstrijo. To je trenutek, ko se je začelo odštevanje do izbruha druge svetovne vojne, do katere pa ne bi prišlo brez odločitev in dejanj Hitlerja v tem ključnem obdobju. Da bi razumeli, kako je do tega prišlo, moramo najprej razumeti njega. Serija predstavlja zgodbo o 18 mesecih - med 12. marcem 1938 in 3. septembrom 1939 - na radikalno nov način: skozi oči Hitlerja samega. Skupina vodilnih mladih zgodovinarjev bo raziskala, kaj je Hitler počel iz dneva v dan in tedna v teden. Kako je ta ustrahovalec, hazarder in veliki manipulator svet privedel do roba uničenja?

16. april, 1945: Rdeča armada prične z ofenzivo na Berlin. Britanske in ameriške sile osvobodijo prva koncentracijska taborišča. 8. maj pomeni konec druge svetovne vojne na evropskih tleh.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji. Prelomni dogodki nudijo kontekst za bolj intimne in osebne usode posameznikov in postrežejo z resničnim vpogledom v življenje na obrobju zgodovine. Z obravnavo dogodkov v kronološkem vrstnem redu ta serija živo opisuje grozo in zaskrbljenost, ki sta zaznamovali konec dobe nacizma, ter občutek vsesplošnega obupa, ki se je čedalje bolj širil med običajnimi ljudmi, vojaki na peklenskih frontah, in med voditelji, ki so se za vsako ceno oklepali iluzij. Zgodba se naposled konča z velikim občutkom olajšanja za večino Nemcev ob koncu vojne in odrešitvijo iz primeža opustošenja, smrti in kaosa.