Slovesna pogrebna maša na Trgu svetega Petra bo v soboto zjutraj. Po pričakovanjih se je bo udeležilo več sto tisoč vernikov ter številni voditelji držav in vlad. Pogrebne slovesnosti bo vodil kardinal dekan Giovanni Battista Re.
Papež Frančišek je umrl na velikonočni ponedeljek, star 88 let, v Vatikanu. Univerzalno cerkev s približno 1,4 milijarde katoličanov je vodil dvanajst let. Nekdanji nadškof Buenos Airesa, ki je bil po rodu Argentinec, je bil prvi Latinskoameričan, ki je od marca 2013 opravljal papeško službo. V 2000-letni zgodovini Cerkve je bil prvi papež, ki se je imenoval Frančišek, in tudi prvi jezuit, ki je sedel na Petrovem sedežu.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
V nadaljevanju bomo obiskali pesniško kavarno, ki so jo na monoštrskem slovenskem generalnem konzulatu odprli ob svetovnem dnevu poezije. Princip je bil preprost: kavo za pesem. Lastne in njim drage stvaritve so tokrat prebirali srednješolci in odrasli, zlasti domači slovenski pedagoški delavci.
Ob koncu magazina se vrnemo na Gornji Senik, kjer od januarja potekajo obnovitvena dela v edinem slovenskem mlinu v Porabju. T. i. Filov mlin je pred leti odkupila Državna slovenska samouprava, ki želi edinstven objekt spraviti nazaj k življenju, da bi služil predvsem turističnim namenom.
Po setvenem koledarju so zadnji aprilski dnevi ugodni za ukvarjanje z vrtninami, pri katerih uživamo predvsem podzemne dele. V začetku maja pa se bolj posvetimo cvetnicam. Fižola na prosto še ne sadimo, a če želimo pohiteti z začetkom sezone, ga zdaj posejemo in vzgojimo sadike. Kako, svetuje Fanči Perdih.
V RASTLINJAKU NAD TOLMINOM
Ekipa oddaje Na vrtu je s strokovnjakinjo kluba Gaia obiskala Alenko Kenda nad Tolminom. Gostiteljica pove, da je vrtnarjenje na strmem pobočju precejšen izziv in prilagajanja, kot je npr. ureditev prezimovališča v pokritem bazenu, so nujna. V manjšem rastlinjaku so aprila že posadili paradižnik in paprike, ob tem spregovorili o gnojenju in krepitvi sadik.
TRAJNOSTNI DEKORACIJI
O trajnostnem ravnanju vse bolj razmišljajo tudi cvetličarji, ki se pri svojem ustvarjanju trudijo uporabiti rastline z domačega vrta, dodatke in ogrodja dekoraciji pa uporabiti večkrat. Kako biti hkrati inovativen in sonaraven, sta prikazala dr. Sabina Šegula in Lucas Jansen, učitelj floristike iz Nizozemske.
DROBNJAKOV PESTO
Stebla mlade čebule, kopriv ali drobnjaka narežemo in jih dodamo k skuti. Rahlo začinimo in tako v nekaj minutah dobimo okusno spomladansko malico.
A kaj, ko se v hitenju rada pripeti nezgoda ... In res se zgodi, da tudi fižolčku poči trebušček ...
Tretja oddaja predvaja izbrane igrane filme 2. del:
Disconnect (Simeon Lumgair, Elena Zacharaki, Velika Britanija, 2023)
OGRE (Ermal Duli, Kosovo, 2023)
Hjort (Mikkel Warner, Danska, 2023)
I don't fight the Dark as well as I Used to (Aidan Cronin, Velika Britanija, 2023).
Predvsem zaradi izredno visokih temperatur, ki se poleti povzpnejo čez 50 stopinj Celzija. Tja sta se julija letos odpravila slovenska tekača Mirko B. Miklič in Marko Femc. Bila sta med stotimi povabljenimi tekači z vsega sveta.
Mirko B. Miklič se je tekme udeležil drugič, zaradi vročinskega udara je lani odstopil na polovici proge. Na razbeljeni cesti mu je letos pomagal spremljevalni tekač Luka Videtič. Marko Femc se je tekme udeležil prvič, v letu, ko praznuje abrahama.
Mirko B. Miklič in Marko Femc sta poleg Dušana Mravljeta doslej edina udeleženca iz Slovenije. Kako sta se spoprijela z 217 km dolgo traso od najnižje točke severne poloble (86 m pod morjem) do vrat na najvišjo ameriško goro Whitney (2548 m nad morjem) smo zabeležili v dokumentarnem potopisu Dolina smrti – Skupaj do konca.
Zgodba pripoveduje o Ferdu, ptiču, ki je prevelik za okolje, v katerem živi. Toda Ferdo svoje drugačnosti sploh ne opazi; še več: s pridom jo uporablja, da z njo pomaga manjšim od sebe. Ometa visoke dimnike, pomaga pri gradnji … Prav vsakemu, ki potrebuje njegovo drugačnost, z veseljem priskoči na pomoč. Utrujen in žejen nehote popije vso vodo iz ribnika. Ljudje in živali se ujezijo, hitro pozabijo na njegova dobra dela in ga izženejo iz mesta. Osamljen Ferdo sam tava po svetu in naposled sreča drobno ptičico, ki mu pomaga napolniti izpraznjen ribnik … Ferdo, veliki ptič je simbolov polna zgodba o velikosti in majhnosti, velikodušnosti in sebičnosti ter o radosti, ki jo vzbuja medsebojna pomoč. Režiserka Katja Povše nam v uprizoritvi predstavlja svoje videnje zgodbe skozi oči Potepuhinje. Ta se nostalgično spominja starih časov, ki so jih zaznamovali velik ptič nad krošnjami, otroški smeh v parku in kepice nepozabnega sladoleda.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
Tretja oddaja predvaja izbrane igrane filme 2. del:
Disconnect (Simeon Lumgair, Elena Zacharaki, Velika Britanija, 2023)
OGRE (Ermal Duli, Kosovo, 2023)
Hjort (Mikkel Warner, Danska, 2023)
I don't fight the Dark as well as I Used to (Aidan Cronin, Velika Britanija, 2023).
ozivalih@rtvslo.si.
navrtu@rtvslo.si.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Pepe oba miri, z otroki pa poje pesmico, riše volka, dela volkove maske za otroke in pripoveduje zanimivosti o volkovih, ki jih ni malo.
Četrta oddaja predvaja izbrane dokumentarne filme:
Ljubljana ni Berlin (Maša Laznik, Slovenija, 2023)
With All Affection, Julio Cortazar (Osuna Yarzabal Juana, Argentina, 2023)
Parts of Someone Else (Juan Pablo Rendon, Kolumbija, 2023).
Leta 1942 je bil prvič aretiran, nato interniran v italijanski Gonars, pozneje pa še v nemški Dachau, kjer mu je znanje struženja rešilo življenje.
Po vojni je začel študij strojništva, a bil leta 1948 zaradi podpore Informbiroju aretiran, skoraj tri leta preživel v zaporu in nato še leto na Golem otoku.
Po vrnitvi je dokončal študij, diplomiral leta 1953 in se kot konstruktor zaposlil v Industrijskem biroju, kjer je ostal do upokojitve leta 1985. Z ženo Olgo ima tri hčerke: Polono, Živo in Nino. Njegovo življenje je izjemna pripoved o osebni pokončnosti, tehnični ustvarjalnosti in soočanju z najtežjimi zgodovinskimi preizkušnjami.
Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Četrta oddaja predvaja izbrane dokumentarne filme:
Ljubljana ni Berlin (Maša Laznik, Slovenija, 2023)
With All Affection, Julio Cortazar (Osuna Yarzabal Juana, Argentina, 2023)
Parts of Someone Else (Juan Pablo Rendon, Kolumbija, 2023).
Ob obletnici konca druge svetovne vojne naj bo trpljenje deportiranih koroških Slovenk in Slovencev z novimi spomeniki, digitalizacijo pripovedi preživelih in natančno zgodovinsko obdelavo končno vključeno v zgodovinopisje Avstrije.
Glasbeni projekt Cross-native Soundscapes je s koncertom v Gradcu predstavil sodelovanje sodobnih slovenskih in avstrijskih skladateljev.
Namiznoteniški klub Lepena je končal najuspešnejšo sezono v svoji zgodovini: dosegel je tretje mesto v koroški ligi in naslov prvaka v podligi. Selani so se po 20 letih vrnili v prvenstvo in takoj napredovali.
http://slovenci.orf.at.
Sodelovala je z mestnimi oblastmi in se zavzemala za pravice mladih. Odločila se je, da bo študirala v Veliki Britaniji. V Londonu končuje doktorat, potem pa se bo vrnila v rodni Šumen in se posvetila izobraževanju mladih.
Zapustila je Barcelono in se preselila v dokaj nepoznano špansko regijo Cuenca, kjer je odprla socialno podjetje za hendikepirane ljudi, ki delajo in ustvarjajo z lesom.
Danes ima v regiji že štiri socialna podjetja in kreativno razvija dejavnost z lesnimi izdelki.
Vabimo vas, da si, slab teden pred Mednarodnim dnevom svobode medijev, pogovor z uglednim novinarjem ogledate v oddaji Dober večer, v ponedeljek 28. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Prizidkov se morda res drži slab sloves. Sploh ker ga prepogosto utrjujejo ponesrečeni samograditeljski primeri po vseh naših krajih. A v resnici je strokovno izveden prizidek lahko ne samo prostorska, ampak tudi estetska nadgradnja osnovnega objekta. In točno takega so dodali Varstveno delovnemu centru Ince iz Mengša. Lesen prizidek je velika pridobitev za zaposlene, še bolj pa za uporabnike z motnjami v duševnem razvoju in so pogosto gibalno ovirani.
Prenova stare domačije ni le gradbeni izziv – to je pogovor z zgodovino, poklon preteklosti in iskanje duše, ki prebiva med kamnom, opeko in lesom. Medtem ko novogradnje rastejo hitro, stare hiše zahtevajo potrpljenje in skrbno roko. To boste spoznali tudi v našem prispevku iz vasice Sveto na Krasu, kjer sta se lastnika podala na posebno potovanje skozi čas.
Ob obletnici konca druge svetovne vojne naj bo trpljenje deportiranih koroških Slovenk in Slovencev z novimi spomeniki, digitalizacijo pripovedi preživelih in natančno zgodovinsko obdelavo končno vključeno v zgodovinopisje Avstrije.
Glasbeni projekt Cross-native Soundscapes je s koncertom v Gradcu predstavil sodelovanje sodobnih slovenskih in avstrijskih skladateljev.
Namiznoteniški klub Lepena je končal najuspešnejšo sezono v svoji zgodovini: dosegel je tretje mesto v koroški ligi in naslov prvaka v podligi. Selani so se po 20 letih vrnili v prvenstvo in takoj napredovali.
http://slovenci.orf.at.
Leta 1942 je bil prvič aretiran, nato interniran v italijanski Gonars, pozneje pa še v nemški Dachau, kjer mu je znanje struženja rešilo življenje.
Po vojni je začel študij strojništva, a bil leta 1948 zaradi podpore Informbiroju aretiran, skoraj tri leta preživel v zaporu in nato še leto na Golem otoku.
Po vrnitvi je dokončal študij, diplomiral leta 1953 in se kot konstruktor zaposlil v Industrijskem biroju, kjer je ostal do upokojitve leta 1985. Z ženo Olgo ima tri hčerke: Polono, Živo in Nino. Njegovo življenje je izjemna pripoved o osebni pokončnosti, tehnični ustvarjalnosti in soočanju z najtežjimi zgodovinskimi preizkušnjami.