Ob 50 letnici lutkarstva na avstrijskem Koroškem bo spregovorila znana lutkarska strokovnjakinja, gostja oddaje Breda Varl iz Maribor. Svoje bogato znanje je vrsto let prenašala med zamejske lutkarje.
90-letna Mira Cencič publicistka, kulturna delavka, upokojena profesorica še vedno raziskuje vlogo družine Kosovel in predvsem njegovo vpetost v takrat odprt čezmejni prostor, zlasti v svetovljanski Trst v reportaži Mojce Dumančič.
Le kaj dobrega bosta skuhala danes? Odločita se za piščančjo obaro z lisičkami in si razdelita delo. Gaber reže in seklja, Primož pa mu daje navodila ter stresa zanimivosti o sestavinah in receptu. V obaro sta zrezala vso zelenjavo in piščančje kračke brez kosti. Kaj pa bosta naredila z jabolki? Jabolčni štrudelj po babičinem receptu. Pa en velik dober tek vam želimo!
V zagrebški soseski Gajnice je sredi stanovanjskih blokov stala propadajoča hiša, v kateri je bila nekoč policijska postaja. Ta je bila že 30 let zapuščena in prepuščena zobu časa. Ko so hrvaški baptisti dobili dovoljenje za prenovo hiše, v kateri naj bi bil center za azilante, projekt lokalni skupnosti ni bil po volji. Prebivalci se sprašujejo, kako bi bilo, če bi azilanti živeli v njihovi soseščini, in skrbi jih varnost.
Po drugi strani so azilanti upali, da bodo lahko nekje prebivali, medtem ko si bodo prizadevali najeti stanovanje. Nekateri so na gradbišču tudi prostovoljno pomagali.
Hiša upanja, ki naj bi bila točka integracije, je povzročila spor. Prenovo so ustavili in prihodnost hiše je negotova.
A kot smo slišali, na vidiku so problemi, ki presegajo razvoj tehnologij novih vozil. Politika namreč ni opravila in tudi ne opravlja svoje vloge pri razvijanju infrastrukture, ki bi omogočila, da se bodo nove čiste tehnologije sploh lahko uveljavile.
1. del: Angkor Vat
Kmersko svetišče Angkor Vat, ki stoji sredi pragozda v Kambodži, je največja verska zgradba na svetu. Zgradili so ga v 12. stoletju in se še danes osupljivo dobro upira zobu časa. Oddaja razkriva skrivnosti njegovih graditeljev, ki so veličastni spomenik postavili v manj kot 40 letih, seveda brez sodobnih gradbenih pripomočkov. Kako so na gradbišče pripeljali več ton težke kamnite bloke? In kako so jih tako natančno zložili drugega na drugega, da mednje ne moremo vtakniti niti kreditne kartice? Arheologi so v džungli odkrili tudi sledi velemesta, ki je imelo skoraj milijon prebivalcev in je bilo v tistem času največje na svetu.
ANCIENT SUPERSTRUCTURES (II.) / Francija / 2020 / Režija: Marina Boyenval.
THE MAN WHO SAW TOO MUCH / Velika Britanija / 2019 / Režija: Jill Nicholls in Alan Yentob.
- Divatsarok: a Szlovénia szépe 2024 döntőseinek bemutatkozása;
- kvíz- és moziest Domonkosfán;
- a Gorg & Benzol zenei együttes;
- klipek: Haiku Garden, Nova Prospect, girlhood, zalagasper.
Vsebina oddaje:
- Modni kotiček: predstavitev finalistk Miss Slovenije 2024;
- kviz in filmski večer v Domanjševcih;
- glasbena skupina Gorg & Benzol;
- videospoti: Haiku Garden, Nova Prospect, girlhood, zalagasper.
Ko gradimo ali prenavljamo dom, ne ustvarjamo zgolj stavbe, ampak prostor, kjer bomo preživljali dragocene trenutke s svojimi najbližjimi, kjer bodo naši otroci rasli in kjer bodo nastajali spomini in tradicije, ki bodo oblikovali prihodnje generacije. Trajnostna gradnja nam omogoča, da oblikujemo naše okolje na odgovoren, trajen in zdrav način. Razložimo, kako lahko to dosežemo.
Poplave, ki so avgusta lani prizadele velik del Slovenije, so marsikomu uničile dom. Silna moč vode si je utirala pot med bivalnimi prostori nič hudega slutečih ljudi, ki so skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Tudi pritličje vrstne hiše je bilo v poplavah močno uničeno, a po zaslugi zglednega sodelovanja med oblikovalko interjerja ter lastnikoma, dandanes riše nasmehe in zadovoljstvo na obraz vsem vpletenim.
Predzgodovino fakultete, še posebno od »pomladi narodov« leta 1848 do ustanovitve fakultete 23. avgusta 1919, je zaznamoval načrten boj glavnih slovenskih narodnih buditeljev v drugi polovici 19. stoletja: Janeza Bleiweisa, Ivana Hribarja in Danila Majarona. V filmu so poudarjeni trije vidiki t. i. vseučiliškega gibanja, ki je doseglo vrhunec leta 1901: izredna množičnost podpore prizadevanjem za slovensko univerzo, izražena s podpisi, pa tudi v časopisih, ne glede na politično barvo; mednarodna dejavnost prvih profesorjev, ki se odraža v dejstvu, da je pravna fakulteta začela delovati v Parizu. Prvi trije profesorji matičarji so bili namreč člani delegacije Kraljevine SHS na mirovnih pogajanjih. S tem so na ruševinah razpadlega Avstro-Ogrskega cesarstva v usodnem trenutku evropske zgodovine postali glas vseh Slovencev na najprestižnejšem mednarodnem odru. Tretji poudarek je otvoritveno predavanje prvega dekana fakultete, profesorja Leonida Pitamica, Pravo in revolucija, 15. aprila 1920. Film ob tem pokaže posledice, ki jih imata za profesorski zbor okupacija in revolucionarni metež takoj po vojni. V različnih obdobjih je bila fakulteta razpeta med oblastnimi težnjami in prizadevanjem za ohranjanje institucionalne avtonomije. Sprva se je to kazalo v naporih, da oblast ne bi okrnila sprejetih programov in da bi omogočila ustrezne pogoje za delo, med 2. svetovno vojno je bila neločljivo povezana z osvobodilnim gibanjem, od sredine osemdesetih let pa z bojem za demokratizacijo slovenske družbe. V drugem delu je več pozornosti namenjene utripu življenja na fakulteti danes, konča pa se s projekcijo razvoja v prihodnosti: koliko se v sodobnem svetu, zaznamovanem z digitalizacijo, lahko sliši glas posameznika, fakultete kot skupnosti in slovenske skupnosti. Večinski koproducent filma je Pravna fakulteta, manjšinska pa AGRFT in RTV Slovenija. Poleg profesorjev in študentov fakultete ter zgodovinarjev z Inštituta za novejšo zgodovino je pri ustvarjanju filma sodelovalo pet muzejev, pet arhivov, Narodna in univerzitetna knjižnica, knjižnica Pravne fakultete in številni posamezniki s svojimi arhivi. Scenarij je napisala dr. Katje Škrubej, ki je prispevala svoje fotografije in videoposnetke, avtor glasbe je odlični skladatelj Tilen Slakan.
Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
DON'T FORGET THE DRIVER / Velika Britanija / 2019
Scenarij: Tim Crouch, Toby Jones
Režija: Tim Kirkby
V glavnih vlogah: Toby Jones, Claire Rushbrook, Marcia Warren, Danny Kirrane, Erin Kellyman, Luwam Teklizgi...... IMDb ocena: 7.2/10
.
Blago nagubano goričko gričevje vpliva na navade , način življenja in gospodarstvo. Film prikazuje ljudi, njihov način življenja in prelepo pokrajino Goričkega, ki jo mnogi primerjajo z italijansko Toskano. Goričko odkrivajo tudi drugi prebivalci Slovenije, ki so si tam ustvarili dom in okolje za svoje delo.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
ozivalih@rtvslo.si.
Dalije, jesenske vetrnice, okrasne trave, pa tudi bolj sencoljubne rastline tokrat opazujemo v Arboretumu Volčji Potok. Opozorimo na to, kako pravilno ravnati z gomoljnicami, da nas bodo spremljale vrsto let. Kako kombinirati okrasne trave in cvetoče anemone, da ustvarimo osupljive jesenske prizore, ali ozeleniti okolico slapov oziroma vodnih motivov.
BUČE: NAJTEŽJA, NAJDALJŠA ...
V še enem čudovitem slovenskem parku, Mozirskem gaju, so nedavno pripravili 14. državno tekmovanje za najtežjo, najdaljšo in najlepšo bučo ter najtežjo lubenico. V zahtevni vrtnarski sezoni so na ogled postavili devet velikank. Pazljivo so jim izmerili obline in težo. Podrobnosti pa v reportaži.
NAGROBNI NASAD JESENI
Tokrat prikažemo, kako lahko z nekaj zamislimi in ustreznimi rastlinami preoblikujemo spomladi zasajen nasad na grobu. Nekaj rastlin razdelimo, del substrata nadomestimo z novim, tako namesto dveh simetričnih nasadov nastaneta dva asimetrična. Vključimo lahko številne nove sorte ustreznih rastlin, med njimi barvno privlačne vrese ...
V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi ter kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče za več kot 260 vrst ptic selivk. Spoznali bomo zavzete znanstvenike in biologe, ki se trudijo rešiti posamezne vrste pred izumrtjem. Na Škotskem v ujetništvu vzgajajo divjo mačko, ki jo bodo izpustili v divjino. Na Irskem prav tako v ujetništvu vzgajajo potočno bisernico. Naučili se bomo, kako človeški posegi v naravo vplivajo na druga bitja. Na Nizozemskem so pokazali, kako zakisljevanje vpliva na morski plankton. V Švici pa, kako zaradi umetnih gnojil izginjajo travniške rastline in živali.
Krajša različica:
Narava v Evropi je v nevarnosti. Živa bitja izginjajo. Naravna okolja uničujemo. Vendar ni še vse zamujeno in z malo pomoči si naša narava lahko opomore. V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi in kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče, ki ga uporablja prek 260 vrst ptic selivk.
TITANIC, GENESIS OF A GIANT / TITANIC, ANATOMIE D'UN GÉANT / Francija / 2022 / Režija: Nicolas Brénéol...... IMDb ocena: 7.5/10
.
MANOLO, THE BOY WHO MADE SHOES FOR LIZARDS / Velika Britanija / 2017 / Režija: Michael Roberts.
Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.