Sprehod po gozdu nam v poletni vročini zelo prija. Medtem ko je sonce najvišje na nebu in sončni žarki svetijo najmočneje, nam je zunaj nadležno in prevroče, da bi lahko sploh mislili. V senci pa se glava zbistri, pravi Matjaž. In ko se oko v gozdu navadi na polmrak, nas pozdravijo stari gozdni znanci: drevesa, grmi, nizka talna zelišča, razne gozdne travice in seveda praproti. V Sloveniji je mogoče v naravi srečati približno petdeset različnih vrst praproti. Za večini so značilni veliki, fino oblikovani listi. Nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji ...
- lézersugaras hegesztés a Virs vállalat szakmai napján;
- természetismereti nap a Muravidéki Mintagazdaságban;
- kukoricafosztás a Domonkosfai Portán;
- a LESzSz Társulat új bemutatóra készül;
- Emlékezünk…: 2004 októbere.
Vsebina oddaje:
- lasersko varjenje na strokovnem dnevu podjetja Virs;
- naravoslovni dan na Prekmurski vzorčni kmetiji;
- ličkanje koruze na Domanjševski domačiji;
- Gledališka skupina LESzSz se pripravlja na novo predstavo;
- Spominjamo se...: oktober 2004.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
A Súlypont című műsor stúdióbeszélgetés, amelyben a műsorvezető egy adott égető problémáról beszélget a vendégeivel. Néhány adást előre rögzített témafelvezető összeállítás és a témáról szóló tudósítások is színesítenek.
Med ljudmi je najbolj znana orlova praprot. Med našimi praprotmi je najvišja, lahko doseže tudi višino odraslega človeka. Kljub taki višini pa pa vas bo presenetilo dejstvo, da je vse, kar gleda iz zemlje, en sam list. Orlova praprot je strupena, zato je živina ne mara, jim pa dobro služi za ležišče in odganjanje mrčes. Doma je ta velikanka po celem svetu. V Sloveniji jo najdemo povsod tam, kjer so zanjo primerna tla - in za orlovo praprot mora biti kisla prst v senčnem in vlažnem gozdu.
Matjaž bo povedal tudi, od kod tej praproti ime, predstavil pa bo še nekaj drugih praproti.
V Šmihelu na avstrijskem Koroškem smo se udeležili „Praznika repice- . Prireditev je tradicionalna in izvirna, prizadevajo si za ohranjanje starih narečnih besed kot je to „repica.-
Slovensko društvo France Prešeren iz Skopja prav te dni obeležuje 30 letnico delovanja. V Šmihelu in Skopju se je mudil Dušan Tomažič.
Letos mineva sto let od rojstva tržaškega pisatelja, dramaturga in prevajalca Alojza Rebule. Reportažo je pripravila Špela Lenardič.
A Súlypont című műsor stúdióbeszélgetés, amelyben a műsorvezető egy adott égető problémáról beszélget a vendégeivel. Néhány adást előre rögzített témafelvezető összeállítás és a témáról szóló tudósítások is színesítenek.
Med ljudmi je najbolj znana orlova praprot. Med našimi praprotmi je najvišja, lahko doseže tudi višino odraslega človeka. Kljub taki višini pa pa vas bo presenetilo dejstvo, da je vse, kar gleda iz zemlje, en sam list. Orlova praprot je strupena, zato je živina ne mara, jim pa dobro služi za ležišče in odganjanje mrčes. Doma je ta velikanka po celem svetu. V Sloveniji jo najdemo povsod tam, kjer so zanjo primerna tla - in za orlovo praprot mora biti kisla prst v senčnem in vlažnem gozdu.
Matjaž bo povedal tudi, od kod tej praproti ime, predstavil pa bo še nekaj drugih praproti.
V oddaji Težišče se bomo s strokovnjakom za strateški razvoj osebnosti in predsednikom Fundacije Őrállók Tamásem Pfeifferjem pogovarjali o vzgoji fantov v moške.
V Šmihelu na avstrijskem Koroškem smo se udeležili „Praznika repice- . Prireditev je tradicionalna in izvirna, prizadevajo si za ohranjanje starih narečnih besed kot je to „repica.-
Slovensko društvo France Prešeren iz Skopja prav te dni obeležuje 30 letnico delovanja. V Šmihelu in Skopju se je mudil Dušan Tomažič.
Letos mineva sto let od rojstva tržaškega pisatelja, dramaturga in prevajalca Alojza Rebule. Reportažo je pripravila Špela Lenardič.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Eden takih kamnoseških mojstrov in največjih ambasadorjev kraškega kamna je Jernej Bortolato, ki živi in deluje v slikoviti Pliskovici.
– zase in za prijatelje. V tokratnih Sledeh boste spoznali družino Varl, katere člani si življenja brez lutk preprosto ne znajo predstavljati. Posebej v decembru, ko se njihov dom spremeni v pravo lutkovno gledališče.
Bi radi občudovali venerine laske in se vsak dan sprehodili mimo kraljevske praproti in bisernice? Da, vse to so imena okrasnih lepotic iz družine praprotnic. Z njimi lahko polepšamo stanovanja, vrtove in parke. Avtor oddaje Matjaž Mastnak opozarja, da gre za rastline iz tropskih krajev, zato zahtevajo posebno skrb in nego. Kot se za kraljevske rastline spodobi....... IMDb ocena: 7.9/10
.
http://www.carodej.org.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Bi radi občudovali venerine laske in se vsak dan sprehodili mimo kraljevske praproti in bisernice? Da, vse to so imena okrasnih lepotic iz družine praprotnic. Z njimi lahko polepšamo stanovanja, vrtove in parke. Avtor oddaje Matjaž Mastnak opozarja, da gre za rastline iz tropskih krajev, zato zahtevajo posebno skrb in nego. Kot se za kraljevske rastline spodobi....... IMDb ocena: 7.9/10
.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
7. Dnevi slovenskega filma. V Sombotelu so tudi tokrat zavrteli tri vrhunske slovenske stvaritve.
Srečanje gorenjskih in porabskih rokodelk. V Monoštru so se klékljale čipke in izdelovale rože iz kreppapirja.
Narodnostni dan. V središču Železne županije iz leta v leto prirejajo srečanja štirih skupnosti.
navrtu@rtvslo.si.
http://www.carodej.org.
http://www.carodej.org.