Peter Svetina O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov
Bere in pripoveduje: Blaž Šef.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
V Sloveniji naj bi bilo od 8000 do 10 000 ljudi s hudo okvaro vida, še približno 40 000 pa je tistih z resnejšo okvaro vida. Čeprav gre za veliko skupino, pa ne smemo pozabiti, da to niso le številke, da je za vsako številko človek, za vsakim človekom življenje. Tokratna gostja v studiu bo Sabina Dermota, ki rada smuča, kolesari, drsa, hodi v hribe. Rada ima hitrost in višino. Je zgovorna, družabna, iskrena, izredno topla in empatična oseba. Je pa tudi slepa od rojstva. Slepota je del nje, nikakor pa je ne določa. Kljub slepoti si je ustvarila ljubečo družino, je mama dveh že skoraj odraslih otrok, redno zaposlena. Že zelo zgodaj je spoznala, da bo kot slepa od življenja imela toliko, kolikor si bo upala iz njega izvleči. Zato ji je pomembno, da izkoristi vsak dan. K njeni samostojnosti in neodvisnosti od drugih je v veliki meri prispeval tudi njen pes vodnik Baron, s katerim se lahko odpravi vsepovsod. V oddaji boste spoznali še Slavico Bukovec Zupanič, ki pa je vid izgubila v odraslosti. Rodila se je s kronično očesno boleznijo, glavkomom. Vid ji je z leti pešal in nekaj let, preden jo je zagrnila tema, kakor pravi svoji slepoti, se je invalidsko upokojila. Toda tudi ona je spoznala, da je čez marsikatero oviro, ki jo kot slepa srečuje v življenju, lažje iti s pomočjo humorja in pozitivne naravnanosti. V rubriki ob koncu oddaje pa bomo predstavili še eno od poslanstev javnih radiotelevizij, ki omogočajo spremljanje programa tudi ljudem z različnimi oblikami invalidnosti, za kar pri TV Slovenija skrbi Služba za dostopnost, ki avdiovizualna dela prilagaja tudi za slepe in slabovidne.
razmišlja BOGDAN RUS.
ozivalih@rtvslo.si.
Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.
Tik pred 30. obletnico, kar so začeli vzgajati sadike zelenjadnic, zelišč in jagod, smo obiskali družinsko podjetje Cornus. Trenutno imajo več kot tri hektarje obdelovalnih površin. Medtem ko so proizvodni rastlinjaki že skoraj prazni, pa je manjši rastlinjak, v katerem družina goji in preizkuša sadike za lastne potrebe, bujen.
ZGODBA BRUSNIŠKE HRUSTAVKE
Naša ekipa se je tokrat nazobala češenj. Na Dolenjskem še zorijo brusniške hrustavke. Ta avtohtona slovenska sorta češenj je odporna proti škodljivcem, tekne pa ptičem. Domačini jih imajo od nekdaj radi v kompotu in zavitku.
NARAVA V LONCU
Še tako majhen prostor popestri nasad rastlin. V ospredju so lahko sadna ali okrasna drevesa ali grmi, izkoristimo pa vsak delček zemlje in posadimo podrast. Z lepimi cvetovi ali le užitnimi aromatičnimi listi si ustvarimo bujno podobo narave v loncu, pri tem pa pazimo na zalivanje.
V eni od oddaj smo predstavili hišo mladega skodlarja in se navdušili nad številnimi rešitvami in izdelki iz lesa, tokrat pa je na vrsti njegov brat, ki si je hišo postavil istočasno, na sosednji parceli, glede na poklic pa ne čudi, da si je tudi on dal duška, ko gre za les.
Na Obali je zrasla največja lesena stavba v Sloveniji, kjer se lesu posvečajo dobesedno dan in noč, ga raziskujejo z vseh možnih plati in v sofisticiranih laboratorijih dokazujejo, zakaj nam je leseno bivalno okolje tako blizu in koristno. Tokrat gremo na obisk tudi k njim, natančneje v nove prostore inštituta InnoRenew CoE.
In tu je še izlet v vode ustvarjalnosti naših oblikovalcev pohištva in dodatkov za dom. Tokrat bo to skok na sončni Kras, kjer si je svojo delavnico unikatnih lesenih izdelkov uredila Metka Zver. »Umetnost je zame križanje lepote z resnico. Pri mojem delu je lepota v obliki, resnica pa v zvestobi materialu, torej lesu.«, nam je povedala. Ampak na izletu smo bili samo mi, za našo gostiteljico namreč rokodelstvo ni zgolj izlet, temveč nova življenjska pot.
Prifarci so na slovenskih glasbenih odrih že 34 let in tudi na tokratnem 2 krat razprodanem koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma – niso razočarali.
VEGFER? / Journey / Islandija / 2021
Scenarij: Vikingur?Kristjansson
Režija: Baldvin Zophoniasson
V glavnih vlogah: Ólafur Darri Ólafsson, Víkingur Kristjánsson, ?órunn Arna Kristjánsdóttir, Pétur Ernir Svavarsson, Pálmi Gestsson, ?röstur Leó Gunnarsson, Elfar Logi Hannesson, ?orsteinn Gunnarsson, Helga Vala Helgadóttir, Nicolas Bro, Jonas Schmidt.
razmišlja BOGDAN RUS.
Vse je dar, lahko rečemo, ko se pred počitnicami ozremo na zaključujoče se šolsko, pastoralno in osebno leto. Vse je dar, je tudi naslovil svoje biografske spomine, kardinal dr. Franc Rode. Obsežen testament o resničnosti, ki je zaznamovalo njegovo 87-let bogato življenje, prepleteno z mnogimi srečanji v Argentini, Franciji, Sloveniji in Italiji, v katerem ni manjkalo preizkušenj.
V Rimu je od 22. do 26. junija potekalo 10. svetovno srečanje družin, spremljevalni dogodki pa so bili tudi pri nas. Bolniki, invalidi in ostareli, pa so se že tradicionalno srečali na Brezjah.
Poslovili pa smo se od klasičnega filologa svetovnega ugleda dr. Kajetana Gantarja, ki bo s svojim bogatim opusom prevodov več tisočletij starih besedil, ostal blizu tudi prihodnjim generacijam.
Prostovoljci mlade Karitas pa se že pripravljajo na počitnice biserov. Med njimi je prejemnica državnega priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, Veronika Žižek iz Brezovice pri Ljubljani.
Življenje nabritega dečka Nikca je popolno: ima ljubeče starše, čudovite prijatelje in vse je v najlepšem redu; nič se ne sme spremeniti! Nekega dne pa Nikca prvič spreletijo neprijetni občutki, ko sliši pogovor staršev o materini domnevni nosečnosti. Predstavlja si najhujše: njegovi starši ne bodo več imeli časa zanj, morda ga bodo celo zapustili. Nekaj je treba storiti, takoj zdaj! Nicholas s svojo tolpo začne kovati načrte, kako preprečiti katastrofo, pri tem pa doživi vrsto polomij in pustolovščin.
Izvirni naslov: LE PETIT NICHOLAS / Francosko-belgijski film, 2009 / Režija: Laurent Tirard / Scenarij: Laurent Tirard, Grégoire Vigneron / Igrajo: Maxime Godart, Vincent Claude, Charles Vaillant.
GINO'S COASTAL ODYSSEY / Velika Britanija / 2017.
V uri sproščene zabave se bo z Jokerjem soočil novopečeni očka Blaž Jantol iz Zaloga. Magister poslovnih ved pravi, da vedno poskrbi za popestritve v kolektivu. In tudi v Jokerju ne bo nič drugače. V prostem času s prijatelji, tudi Z Maticem Resnikom, ki mu je zaupal vlogo super jokerja, kuhajo žganje in delajo celo svoj viski.
SANDITON (II.) / Velika Britanija / 2022
Scenarij: Justin Young, Andrew Davies
Režija: Charles Sturridge, Ethosheia Hylton
V glavnih vlogah: Rose Williams, Anne Reid, Kris Marshall, Kate Ashfield, Crystal Clarke, Jack Fox, Charlotte Spencer, Lily Sacofsky, Elizabeth Berrington, Adrian Rawlins, Turlough Convery, Mark Stanley, Alexandra Roach.
Naslednje tragično poglavje odkrivanja naše zamolčane zgodovine pa je pravkar začet izkop posmrtnih ostankov v jami pod Macesnovo gorico v kočevskih gozdovih, ki je najverjetneje največje posamično morišče Slovencev. Številni, ki so bili v to ogromno jamo vrženi, so še živeli, nekaj deset se jih je umaknilo v stranske jame in tam hiralo do smrti. Le peščici je uspel pobeg na svobodo. Brez dvoma nova osvetlitev ene najbolj tragičnih točk slovenske zgodovine.
Dr. Dežman opozarja na pravico do groba, ki je temeljna človekova pravica za vse. Tudi za skupino Romov, ki so jih partizani 17. maja 1942 pomorili v Iški, sedanji ljubljanski župan Janković pa preprečuje njihov pokop na ljubljanskih Žalah. Prav ta datum je prejšnja vlada razglasila za dan spomina na vse žrtve komunističnega totalitarizma. V izjemno dinamičnem pogovoru, ki ga vodi dr. Jože Možina, gost naniza vrsto novih podatkov. Dr. Dežman v pogovoru predstavi tudi postavitev skoraj pozabljenih socialističnih kipov iz protokolarnih objektov v odprt depo, ki ga imajo v Parku vojaške zgodovine v Pivki.
Voditelj gosta ob koncu vpraša tudi, kaj je njegov nasvet tistim, ki se ne morejo otresti mitološke predstave o medvojni in povojni zgodovini in bodo imeli s sprejemanjem resnice težave tudi ob tokratnem intervjuju. Možina je namreč intervju na podobno temo z dr. Dežmanom opravil pred štirimi leti, nato pa so protestirali Socialni demokrati in Zveza borcev s trditvami, da je vse laž, tako voditelj kot gost pa sta prejela tudi številne grožnje. Kasneje se je izkazalo, da so bile navedbe v intervjuju točne in nič ni bilo ovrženo. Dežman pozove k prijateljstvu, spoštovanju in sočutju in zaključi, da je resnica edina pot za normalne medčloveške odnose.
#ANNEFRANK. PARALLEL STORIES / Italija / 2019 / Režija: Sabina Fedeli, Anna Migotto.
Vse je dar, lahko rečemo, ko se pred počitnicami ozremo na zaključujoče se šolsko, pastoralno in osebno leto. Vse je dar, je tudi naslovil svoje biografske spomine, kardinal dr. Franc Rode. Obsežen testament o resničnosti, ki je zaznamovalo njegovo 87-let bogato življenje, prepleteno z mnogimi srečanji v Argentini, Franciji, Sloveniji in Italiji, v katerem ni manjkalo preizkušenj.
V Rimu je od 22. do 26. junija potekalo 10. svetovno srečanje družin, spremljevalni dogodki pa so bili tudi pri nas. Bolniki, invalidi in ostareli, pa so se že tradicionalno srečali na Brezjah.
Poslovili pa smo se od klasičnega filologa svetovnega ugleda dr. Kajetana Gantarja, ki bo s svojim bogatim opusom prevodov več tisočletij starih besedil, ostal blizu tudi prihodnjim generacijam.
Prostovoljci mlade Karitas pa se že pripravljajo na počitnice biserov. Med njimi je prejemnica državnega priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, Veronika Žižek iz Brezovice pri Ljubljani.
Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse.
V imenu oddaje je zapisana beseda »chef«. S chefovsko kuharijo je povezanih obilo predsodkov, vendar upam, da smo v dosedanjih oddajah dokazali, da znamo chefi nasititi družino, reciklirati ostanke hrane in tudi do roba napolniti krožnike! Ampak za konec si bomo privoščili tunin tatar z avokadovo kremo, pika na i pa bo morska žaba v vinski omaki. Ker danes kuhamo po chefovsko!
Naslednje tragično poglavje odkrivanja naše zamolčane zgodovine pa je pravkar začet izkop posmrtnih ostankov v jami pod Macesnovo gorico v kočevskih gozdovih, ki je najverjetneje največje posamično morišče Slovencev. Številni, ki so bili v to ogromno jamo vrženi, so še živeli, nekaj deset se jih je umaknilo v stranske jame in tam hiralo do smrti. Le peščici je uspel pobeg na svobodo. Brez dvoma nova osvetlitev ene najbolj tragičnih točk slovenske zgodovine.
Dr. Dežman opozarja na pravico do groba, ki je temeljna človekova pravica za vse. Tudi za skupino Romov, ki so jih partizani 17. maja 1942 pomorili v Iški, sedanji ljubljanski župan Janković pa preprečuje njihov pokop na ljubljanskih Žalah. Prav ta datum je prejšnja vlada razglasila za dan spomina na vse žrtve komunističnega totalitarizma. V izjemno dinamičnem pogovoru, ki ga vodi dr. Jože Možina, gost naniza vrsto novih podatkov. Dr. Dežman v pogovoru predstavi tudi postavitev skoraj pozabljenih socialističnih kipov iz protokolarnih objektov v odprt depo, ki ga imajo v Parku vojaške zgodovine v Pivki.
Voditelj gosta ob koncu vpraša tudi, kaj je njegov nasvet tistim, ki se ne morejo otresti mitološke predstave o medvojni in povojni zgodovini in bodo imeli s sprejemanjem resnice težave tudi ob tokratnem intervjuju. Možina je namreč intervju na podobno temo z dr. Dežmanom opravil pred štirimi leti, nato pa so protestirali Socialni demokrati in Zveza borcev s trditvami, da je vse laž, tako voditelj kot gost pa sta prejela tudi številne grožnje. Kasneje se je izkazalo, da so bile navedbe v intervjuju točne in nič ni bilo ovrženo. Dežman pozove k prijateljstvu, spoštovanju in sočutju in zaključi, da je resnica edina pot za normalne medčloveške odnose.
GLOBESITY / GLOBESITÉ / Francija / 2020 / režija: Sylvie Gilman, Thierry de Lestrade.
Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse.
V preteklih oddajah smo kuhali reciklirano, pa azijsko, »tiktokarsko«, praznično, tudi chefovsko. No, čisto za konec pa si privoščimo piknik na prostem in slastna rebra po skrivnem taščinem receptu! Naučim vas pripraviti zelenjavno predjed baba ghanoush in osvežilno tzaziki omako. Želim vam obilo kuharskih užitkov, sproščenih kosil, recikliranih večerij in poeti veliko piknikov! Ne mečite ničesar stran, kuhajte z veseljem, včasih po chefovsko, toda zmeraj po domače!
Slovensko javnost sta spomladi vznemirila dva primera prinašanja orožja v osnovno šolo, v enem je bil z neprijavljeno pištolo lažje poškodovan 13-letni učenec. Čeprav so predpisi glede posedovanja oroža pri nas precej strogi, je v Sloveniji prijavljenih več kot 150 tisoč kosov orožja. Ekipa Tednika je preverila, kako zahtevno je pri nas legalno priti do orožja.
Legendarni slovenski alpinist Nejc Zaplotnik bi te dni praznoval 70. rojstni dan, a je svojo pot končal pod ledenim plazom v Himalaji. Ob tem je izšel Nejčev alpinistični dnevnik, ki odstira manj znano podobo karizmatičnega alpinističnega hipija, kot so ga imenovali. Za Tednik so o spominih na Nejca spregovorili njegovi bližnji in soplezalci.
Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki?
Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj.
Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
DEVILS (II.) / Italija, ZDA / 2022
Scenarij: Frank Spotnitz, James Dormer, Caroline Henry, Naomi Gibney
Režija: Nick Hurran, Jan Maria Michelini
V glavnih vlogah: Alessandro Borghi, Patrick Dempsey, Li Jun Li, Pia Mechler, Joel de la Fuente, Tom Mckay, Ana Sofia Martins, Marina Maximilian, Ken Stott, Lars Mikkelsen.
