V oddaji Težišče se bomo z univerzitetnim profesorjem Balázsom Tárnokom pogovarjali o asimilaciji Madžarov v zamejstvu.
30. marca 1844 se je v manjšem kraju blizu Domažlic na češko nemški meji rodil Filip Terč. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je živel in delal v Mariboru, po razpadu monarhije pa je bil pozabljen, čeprav danes velja za začetnika moderne apiterapije. V Sledeh obujamo spomin nanj.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Številni prebivalci nizozemskih mest doživljajo spremembe, ki jih prinašajo prišleki iz drugačnega kulturnega okolja, in nekateri se bojijo, da bodo tujci ogrozili njihov način življenja. Ries van Dijk je Nizozemec, ki noče imeti azilnega doma pred lastnim pragom. Toda azilni dom začne delovati kljub njegovemu glasnemu nasprotovanju. Ries spozna Rando, ki je s hčerkama tam našla zatočišče, in prikupijo se mu. Randa se bori za svoj status na Nizozemskem. Boji se, da bi se morala vrniti v Savdsko Arabijo, od koder je pobegnila.
Ansambli: Extra kvintet (Koroška), Jug (Podčetrtek), Kvintet 7 (Velike Lašče), Navihani muzikanti (Dol pri Hrastniku), Nori val (Borovnica), Opoj (Gornja Radgona), Plus (Laško, okolica Sevnice), Prisrčniki (Voličina), Škorpijoni (Šentjanž pri Dravogradu), Udar (Slovenske Konjice), Vražji muzikanti (Kamnica, okolica Maribora), Žarek (Hrastovec, okolica Velenja), Žurerji (Stranice), Quintett Wenzelstein (Nemčija) in Štimung Zagorja (Hrvaška).
Vabljeni k ogledu prvega dela festivala!
Ela sedi v kupeju, v katerem je tudi mlad študent. Ela gleda skozi okno in razmišlja, ko vstopi skrivnostni mož in začne kaditi. Gledata se, Eli se zdi znan. Predstavita se, ime mu je Ivan. Očitno je, da je Ivan Eli všeč, tudi ona je všeč njemu. Študent zapusti kupe. Ela povabi Ivana na svojo stran, tako nekaj časa tiho sedita. Vlak zapelje v predor, se bosta v njem zbližala ali ne?
Režija: Peter Bizjak.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyomán
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két r
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Vabimo vas, da si pogovor z Dušanom Šarotarjem v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 29. maja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Filmi mladih ustvarjalcev, ki jih boste videli v 4. delu oddaje Mediafil, so:
Liki, #2 S.E.A.P., Slovenija (Maj Deu Marinšek)
The Game of Love, Slovenija
En Passant, Slovenija
Velike ribe v Malem morju, Slovenija (Ela Mimi Pirnar)
Oddajo povezujeta Irena Bedrač in Jaka Polutnik.
V 2.delu oddaje pa bomo pobliže spoznali pianista in skladatelja Andreja Goričarja, ki poleg klasičnih glasbenih oblik ustvarja tudi glasbo za gledališče in film, je edini slovenski ustvarjalec glasbe za nemo filmsko klasiko. Skozi njegovo pripoved in odlomke filmov bomo spremljali nastajanje glasbe za neme filme, med njimi tudi film V kraljestvu Zlatoroga, ki je bil pred kratkim predstavljen tudi na Dunaju.
Filmi mladih ustvarjalcev, ki jih boste videli v 4. delu oddaje Mediafil, so:
Liki, #2 S.E.A.P., Slovenija (Maj Deu Marinšek)
The Game of Love, Slovenija
En Passant, Slovenija
Velike ribe v Malem morju, Slovenija (Ela Mimi Pirnar)
Oddajo povezujeta Irena Bedrač in Jaka Polutnik.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
ozivalih@rtvslo.si.
navrtu@rtvslo.si.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Vabimo vas, da si pogovor o izzivih trajnostnega poročanja podjetij v oddaji Omizje ogledate v sredo 31. maja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
