J. Paul Getty je slovel po svojem bogastvu in gospodarnosti, ko tudi po pomanjkanju sočutja in empatije do svoje družine. Štirikrat se je poročil in imel pet sinov, a umrl kot osamljen starec.
Serija 'Preklete rodbine' raziskuje resnične zgodovinske primere tragično nesrečnih rodbin. Od kraljevih družin, ki so kraljevale stoletja, do premožnih poslovnih tajkunov in njihovih družin.
Serija 'Preklete rodbine' raziskuje temačno zgodovino uglednih družin, ki so na pogled imele prav vse, a vendar tragedije in nesreče znotraj teh družin skozi generacije namigujejo, da niti denar in moč nista mogla obvarovati teh na propad obsojenih dinastij. Ta serija raziskuje resnične zgodovinske primere tragično nesrečnih rodbin - od kraljevih družin, ki so kraljevale stoletja, do premožnih poslovnih tajkunov in njihovih klanov. Ali lahko vzrok za njihovo nesrečo iščemo v ponosu, bogastvu, genetiki ali nečem veliko bolj zloveščem?

Eifflov stolp morda nikoli ne bi uzrl luči sveta in svoj obstoj dolguje vztrajnosti vizionarskega inženirja Gustava Eiffela, ki je dobil bitko s svojim glavnim tekmecem, arhitektom Julesom Bourdaisom.
Eifflov stolp, simbol Francije, skorajda ne bi ugledal luči sveta; svoj obstoj dolguje vztrajnosti vizionarskega inženirja Gustava Eiffla, ki je premagal svojega glavnega tekmeca - arhitekta Julesa Bourdaisa. Njun dvoboj daleč presega tekmovanje projektov, saj se je odvijal v času radikalne preobrazbe, ko je železo nadvladalo kamen, inženiring arhitekturo in moderna umetnost starejšo. Izziv, kje bo prvi zrasel 300-metrski stolp, se je odvijal širom sveta in pogled na to 'vojno stolpov' pripoveduje zgodbo o veliki prelomnici v naši zgodovini ter ponuja vpogled v kariero Gustava Eiffla.

28. januar, 1945: vojna doseže svoj vrhunec na nemških tleh. Začenja se 100-dnevno obdobje groze in smrti, ko bo pogubljenih več ljudi kot v vseh dosedanjih letih vojne.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji. Prelomni dogodki nudijo kontekst za bolj intimne in osebne usode posameznikov in postrežejo z resničnim vpogledom v življenje na obrobju zgodovine. Z obravnavo dogodkov v kronološkem vrstnem redu ta serija živo opisuje grozo in zaskrbljenost, ki sta zaznamovali konec dobe nacizma, ter občutek vsesplošnega obupa, ki se je čedalje bolj širil med običajnimi ljudmi, vojaki na peklenskih frontah, in med voditelji, ki so se za vsako ceno oklepali iluzij. Zgodba se naposled konča z velikim občutkom olajšanja za večino Nemcev ob koncu vojne in odrešitvijo iz primeža opustošenja, smrti in kaosa.

6. marec, 1945: Köln je prvo nemško mesto, ki pade v roke zaveznikov. Stalin načrtuje zavzetje Berlina še pred prihodom zavezniških sil. Tednik Wochenschau vzbuja strah pred Rdečo armad.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji. Prelomni dogodki nudijo kontekst za bolj intimne in osebne usode posameznikov in postrežejo z resničnim vpogledom v življenje na obrobju zgodovine. Z obravnavo dogodkov v kronološkem vrstnem redu ta serija živo opisuje grozo in zaskrbljenost, ki sta zaznamovali konec dobe nacizma, ter občutek vsesplošnega obupa, ki se je čedalje bolj širil med običajnimi ljudmi, vojaki na peklenskih frontah, in med voditelji, ki so se za vsako ceno oklepali iluzij. Zgodba se naposled konča z velikim občutkom olajšanja za večino Nemcev ob koncu vojne in odrešitvijo iz primeža opustošenja, smrti in kaosa.

16. april, 1945: Rdeča armada prične z ofenzivo na Berlin. Britanske in ameriške sile osvobodijo prva koncentracijska taborišča. 8. maj pomeni konec druge svetovne vojne na evropskih tleh.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji. Prelomni dogodki nudijo kontekst za bolj intimne in osebne usode posameznikov in postrežejo z resničnim vpogledom v življenje na obrobju zgodovine. Z obravnavo dogodkov v kronološkem vrstnem redu ta serija živo opisuje grozo in zaskrbljenost, ki sta zaznamovali konec dobe nacizma, ter občutek vsesplošnega obupa, ki se je čedalje bolj širil med običajnimi ljudmi, vojaki na peklenskih frontah, in med voditelji, ki so se za vsako ceno oklepali iluzij. Zgodba se naposled konča z velikim občutkom olajšanja za večino Nemcev ob koncu vojne in odrešitvijo iz primeža opustošenja, smrti in kaosa.

Dva mojstra gradnje cest sta desetletja gradila avtocestni sistem, ki je povezal vsa mesta in kraje v Ameriki. To je postal največji javni infrastrukturni projekt v zgodovini.
Od Kipa svobode do Panamskega prekopa, serija predstavlja ikonične gradnje in inženirske dosežke, ki so oblikovali in zaznamovali človeštvo in naš svet.
Oddaja osvetljuje legendarne zgradbe in inženirske podvige, ki so oblikovali ter definirali naš svet. Ne glede na to, za kakšno vrsto zgradbe gre - od mostu Golden Gate do Panamskega prekopa in od Transkontinentalne železnice do Kipa svobode - v oddaji prisluhnemo zgodbam o briljantnih vizionarjih, ki stojijo za najbolj epskimi zgradbami zadnjih dveh stoletij. To so zgodje o rivalstvu, egu, zakulisni politiki in briljantnih inženirskih inovacijah, ki so omogočile prihodnost v luči nepremostljivih izzivov.

Naključno odkritje novega sveta s strani Krištofa Kolumba je sprožilo obdobje raziskovanj v španskem cesarstvu - in temno novo poglavje v zgodovini Severne in Južne Amerike.
Popularna kultura konkvistadorje opisuje kot hrabre krščanske pionirje, tok resničnih dogodkov pa razkriva temnejšo zgodbo o njihovem vzponu in padcu.
Leto 1492 je zaznamovalo začetek skoraj stoletje trajajočega, brutalnega španskega osvajanja Amerik in začetek 'dobe konkvistadorjev'. Nasilno in neusmiljeno prisvajanje ogromnih delov Novega sveta pod vodstvom ljudi, kot sta bila Kolumb in Cortés, je povzročilo padec mogočnih civilizacij Aztekov in Inkov ter smrt milijonov avtohtonih prebivalcev, ki so jih v grob spravili zatiranje, suženjstvo in smrtonosne bolezni. V popularni kulturi so bili konkvistadorji upodobljeni kot pogumni krščanski pionirji, toda v ozadju se skriva temnejša zgodba o njihovem vzponu in padcu, ki temelji na nepredstavljivih grozodejstvih in ki jo je poganjala nenasitna, slepeča žeja po zlatu, moči ter slavi.

Kolumbov drugi obisk Amerike se je začel s krvavim dogodkom, ko je odkril, da so domorodni Tainoji pomorili špansko kolonijo na Hispanioli.
Popularna kultura konkvistadorje opisuje kot hrabre krščanske pionirje, tok resničnih dogodkov pa razkriva temnejšo zgodbo o njihovem vzponu in padcu.
Leto 1492 je zaznamovalo začetek skoraj stoletje trajajočega, brutalnega španskega osvajanja Amerik in začetek 'dobe konkvistadorjev'. Nasilno in neusmiljeno prisvajanje ogromnih delov Novega sveta pod vodstvom ljudi, kot sta bila Kolumb in Cortés, je povzročilo padec mogočnih civilizacij Aztekov in Inkov ter smrt milijonov avtohtonih prebivalcev, ki so jih v grob spravili zatiranje, suženjstvo in smrtonosne bolezni. V popularni kulturi so bili konkvistadorji upodobljeni kot pogumni krščanski pionirji, toda v ozadju se skriva temnejša zgodba o njihovem vzponu in padcu, ki temelji na nepredstavljivih grozodejstvih in ki jo je poganjala nenasitna, slepeča žeja po zlatu, moči ter slavi.

Neusmiljeno ambiciozni Hernán Cortés je odpotoval globoko v notranjost Mehike, da bi podjarmil Azteke, enega največjih imperijev na ameriških celinah.
Popularna kultura konkvistadorje opisuje kot hrabre krščanske pionirje, tok resničnih dogodkov pa razkriva temnejšo zgodbo o njihovem vzponu in padcu.
Leto 1492 je zaznamovalo začetek skoraj stoletje trajajočega, brutalnega španskega osvajanja Amerik in začetek 'dobe konkvistadorjev'. Nasilno in neusmiljeno prisvajanje ogromnih delov Novega sveta pod vodstvom ljudi, kot sta bila Kolumb in Cortés, je povzročilo padec mogočnih civilizacij Aztekov in Inkov ter smrt milijonov avtohtonih prebivalcev, ki so jih v grob spravili zatiranje, suženjstvo in smrtonosne bolezni. V popularni kulturi so bili konkvistadorji upodobljeni kot pogumni krščanski pionirji, toda v ozadju se skriva temnejša zgodba o njihovem vzponu in padcu, ki temelji na nepredstavljivih grozodejstvih in ki jo je poganjala nenasitna, slepeča žeja po zlatu, moči ter slavi.

Po uspehu Hernána Cortésa nad Azteki se je konkvistador Francisco Pizarro odloči poraziti uporne Inke, največjo civilizacijo na ameriških celinah.
Popularna kultura konkvistadorje opisuje kot hrabre krščanske pionirje, tok resničnih dogodkov pa razkriva temnejšo zgodbo o njihovem vzponu in padcu.
Leto 1492 je zaznamovalo začetek skoraj stoletje trajajočega, brutalnega španskega osvajanja Amerik in začetek 'dobe konkvistadorjev'. Nasilno in neusmiljeno prisvajanje ogromnih delov Novega sveta pod vodstvom ljudi, kot sta bila Kolumb in Cortés, je povzročilo padec mogočnih civilizacij Aztekov in Inkov ter smrt milijonov avtohtonih prebivalcev, ki so jih v grob spravili zatiranje, suženjstvo in smrtonosne bolezni. V popularni kulturi so bili konkvistadorji upodobljeni kot pogumni krščanski pionirji, toda v ozadju se skriva temnejša zgodba o njihovem vzponu in padcu, ki temelji na nepredstavljivih grozodejstvih in ki jo je poganjala nenasitna, slepeča žeja po zlatu, moči ter slavi.

Po desetletjih osvajanj so se španske kolonije razrasle po obeh Amerikah, toda španska monarhija je imela težave pri nadzorovanju skrbnikov 'Nove Španije' od daleč.
Popularna kultura konkvistadorje opisuje kot hrabre krščanske pionirje, tok resničnih dogodkov pa razkriva temnejšo zgodbo o njihovem vzponu in padcu.
Leto 1492 je zaznamovalo začetek skoraj stoletje trajajočega, brutalnega španskega osvajanja Amerik in začetek 'dobe konkvistadorjev'. Nasilno in neusmiljeno prisvajanje ogromnih delov Novega sveta pod vodstvom ljudi, kot sta bila Kolumb in Cortés, je povzročilo padec mogočnih civilizacij Aztekov in Inkov ter smrt milijonov avtohtonih prebivalcev, ki so jih v grob spravili zatiranje, suženjstvo in smrtonosne bolezni. V popularni kulturi so bili konkvistadorji upodobljeni kot pogumni krščanski pionirji, toda v ozadju se skriva temnejša zgodba o njihovem vzponu in padcu, ki temelji na nepredstavljivih grozodejstvih in ki jo je poganjala nenasitna, slepeča žeja po zlatu, moči ter slavi.

Prezir do španskega bogastva v obeh Amerikah je druge evropske vladarje spodbudil k širjenju protišpanske propagande. Rodila se je 'črna legenda' in naznanila konec obdobja konkvistadorjev.
Popularna kultura konkvistadorje opisuje kot hrabre krščanske pionirje, tok resničnih dogodkov pa razkriva temnejšo zgodbo o njihovem vzponu in padcu.
Leto 1492 je zaznamovalo začetek skoraj stoletje trajajočega, brutalnega španskega osvajanja Amerik in začetek 'dobe konkvistadorjev'. Nasilno in neusmiljeno prisvajanje ogromnih delov Novega sveta pod vodstvom ljudi, kot sta bila Kolumb in Cortés, je povzročilo padec mogočnih civilizacij Aztekov in Inkov ter smrt milijonov avtohtonih prebivalcev, ki so jih v grob spravili zatiranje, suženjstvo in smrtonosne bolezni. V popularni kulturi so bili konkvistadorji upodobljeni kot pogumni krščanski pionirji, toda v ozadju se skriva temnejša zgodba o njihovem vzponu in padcu, ki temelji na nepredstavljivih grozodejstvih in ki jo je poganjala nenasitna, slepeča žeja po zlatu, moči ter slavi.

Januar 1944: dve diviziji pristaneta v italijanskem pristanišču Anzio v sklopu ene najlažjih zavezniških ofenziv, a ne uspejo izkoristiti svoje prednosti, kar ponudi Nemcem čas za utrditev položaja.
Od Severne Afrike do Severne Evrope in od Mediterana do Pacifika, predstavljamo izjemno raznolikost pogojev, s katerimi so se morali soočiti vojaki na frontni črti med 2. sv. v.
Ta serija nadaljuje zgodbo tam, kjer smo ostali v seriji '2. svetovna vojna - Bitke za Evropo'. Vsaka epizoda se osredotoča na znamenito bojišče in predstavi grozljive spopade ter borbo za življenje ali smrt tistih, ki so se borili na teh bojiščih med 2. sv. v. Vsako nadvse zanimivo zgodbo opišemo od priprav in prvega stika s sovražnikom do trenutka, ko ena ali druga stran doseže preboj, za katerega so se borili, oziroma je prisiljena priznati poraz. Od Severne Afrike do Severne Evrope in od Mediterana do Pacifika, predstavljamo izjemno raznolikost pogojev, s katerimi so se morali soočiti vojaki na frontni črti v šestih letih druge svetovne vojne.

Junij 1944: predel močno utrjene obale je bil prizorišče uničujočega ognjenega krsta. Spodleteli načrti, zamujene priložnosti in pogum spremenijo to frontno črto v veliko prelomnico v 2. sv. v.
Od Severne Afrike do Severne Evrope in od Mediterana do Pacifika, predstavljamo izjemno raznolikost pogojev, s katerimi so se morali soočiti vojaki na frontni črti med 2. sv. v.
Ta serija nadaljuje zgodbo tam, kjer smo ostali v seriji '2. svetovna vojna - Bitke za Evropo'. Vsaka epizoda se osredotoča na znamenito bojišče in predstavi grozljive spopade ter borbo za življenje ali smrt tistih, ki so se borili na teh bojiščih med 2. sv. v. Vsako nadvse zanimivo zgodbo opišemo od priprav in prvega stika s sovražnikom do trenutka, ko ena ali druga stran doseže preboj, za katerega so se borili, oziroma je prisiljena priznati poraz. Od Severne Afrike do Severne Evrope in od Mediterana do Pacifika, predstavljamo izjemno raznolikost pogojev, s katerimi so se morali soočiti vojaki na frontni črti v šestih letih druge svetovne vojne.

Junij-julij 1944: tri tedne po dnevu D se napredovanje zaveznikov ustavi. Krvava polja okoli Hriba 112 predstavljajo začetek brutalne vojne izčrpavanja, ki si je nacisti ne morejo privoščiti.
Od Severne Afrike do Severne Evrope in od Mediterana do Pacifika, predstavljamo izjemno raznolikost pogojev, s katerimi so se morali soočiti vojaki na frontni črti med 2. sv. v.
Ta serija nadaljuje zgodbo tam, kjer smo ostali v seriji '2. svetovna vojna - Bitke za Evropo'. Vsaka epizoda se osredotoča na znamenito bojišče in predstavi grozljive spopade ter borbo za življenje ali smrt tistih, ki so se borili na teh bojiščih med 2. sv. v. Vsako nadvse zanimivo zgodbo opišemo od priprav in prvega stika s sovražnikom do trenutka, ko ena ali druga stran doseže preboj, za katerega so se borili, oziroma je prisiljena priznati poraz. Od Severne Afrike do Severne Evrope in od Mediterana do Pacifika, predstavljamo izjemno raznolikost pogojev, s katerimi so se morali soočiti vojaki na frontni črti v šestih letih druge svetovne vojne.

Egipčanska kraljica Tije je pred več kot 3.000 leti navdihnila versko revolucijo, ki je Egipt pahnila v krizo - in morda utrla pot vodilnim svetovnim religijam.
Slavna Kleopatra je le ena v dolgi vrsti egipčanskih kraljic iz 3.000 let dolge zgodovine. Predstavljamo življenja treh izjemnih in karizmatičnih vladaric starega Egipta.
Slavna Kleopatra je le ena v nizu egipčanskih kraljic, ki so vladale v 3000-letni zgodovini. Na podlagi najnovejših raziskav in odkritij raziskujemo življenje treh najbolj fascinantnih kraljic starega Egipta, ki sodijo med najbolj dih jemajoče in skrivnostne zgodovinske osebe. Prva epizoda raziskuje zgodbo kraljice Tije, ki se je pred 3300 leti povzpela v višave; druga epizoda raziskuje pretresljivo zgodbo Kleopatre II., predhodnice slovite Kleopatre VII.; tretja epizoda pa razkriva zamolčano zgodbo o Kleopatri Selene, hčerki Kleopatre VII. Po samomoru staršev je Kleopatri Selene uspelo povrniti bogastvo, ki ji je pripadalo, s čimer je postala ena največjih afriških kraljic.

Kleopatro II., poimenovano po slavni Kleopatri VII., pomnimo po še bolj turbulentni vladavini, ki vključuje razpad njene dinastije zaradi sovraštva, a obenem jo je tudi rešila pred popolnim uničenjem.
Slavna Kleopatra je le ena v dolgi vrsti egipčanskih kraljic iz 3.000 let dolge zgodovine. Predstavljamo življenja treh izjemnih in karizmatičnih vladaric starega Egipta.
Slavna Kleopatra je le ena v nizu egipčanskih kraljic, ki so vladale v 3000-letni zgodovini. Na podlagi najnovejših raziskav in odkritij raziskujemo življenje treh najbolj fascinantnih kraljic starega Egipta, ki sodijo med najbolj dih jemajoče in skrivnostne zgodovinske osebe. Prva epizoda raziskuje zgodbo kraljice Tije, ki se je pred 3300 leti povzpela v višave; druga epizoda raziskuje pretresljivo zgodbo Kleopatre II., predhodnice slovite Kleopatre VII.; tretja epizoda pa razkriva zamolčano zgodbo o Kleopatri Selene, hčerki Kleopatre VII. Po samomoru staršev je Kleopatri Selene uspelo povrniti bogastvo, ki ji je pripadalo, s čimer je postala ena največjih afriških kraljic.

Kleopatra Selena, hči velike Kleopatre in Marka Antonija, je bila kot jetnica odpeljana v Rim. Kasneje se je poročila z afriškim kraljem Jubo II. in postala ena največjih kraljic na kontinentu.
Slavna Kleopatra je le ena v dolgi vrsti egipčanskih kraljic iz 3.000 let dolge zgodovine. Predstavljamo življenja treh izjemnih in karizmatičnih vladaric starega Egipta.
Slavna Kleopatra je le ena v nizu egipčanskih kraljic, ki so vladale v 3000-letni zgodovini. Na podlagi najnovejših raziskav in odkritij raziskujemo življenje treh najbolj fascinantnih kraljic starega Egipta, ki sodijo med najbolj dih jemajoče in skrivnostne zgodovinske osebe. Prva epizoda raziskuje zgodbo kraljice Tije, ki se je pred 3300 leti povzpela v višave; druga epizoda raziskuje pretresljivo zgodbo Kleopatre II., predhodnice slovite Kleopatre VII.; tretja epizoda pa razkriva zamolčano zgodbo o Kleopatri Selene, hčerki Kleopatre VII. Po samomoru staršev je Kleopatri Selene uspelo povrniti bogastvo, ki ji je pripadalo, s čimer je postala ena največjih afriških kraljic.

28. januar, 1945: vojna doseže svoj vrhunec na nemških tleh. Začenja se 100-dnevno obdobje groze in smrti, ko bo pogubljenih več ljudi kot v vseh dosedanjih letih vojne.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji. Prelomni dogodki nudijo kontekst za bolj intimne in osebne usode posameznikov in postrežejo z resničnim vpogledom v življenje na obrobju zgodovine. Z obravnavo dogodkov v kronološkem vrstnem redu ta serija živo opisuje grozo in zaskrbljenost, ki sta zaznamovali konec dobe nacizma, ter občutek vsesplošnega obupa, ki se je čedalje bolj širil med običajnimi ljudmi, vojaki na peklenskih frontah, in med voditelji, ki so se za vsako ceno oklepali iluzij. Zgodba se naposled konča z velikim občutkom olajšanja za večino Nemcev ob koncu vojne in odrešitvijo iz primeža opustošenja, smrti in kaosa.

6. marec, 1945: Köln je prvo nemško mesto, ki pade v roke zaveznikov. Stalin načrtuje zavzetje Berlina še pred prihodom zavezniških sil. Tednik Wochenschau vzbuja strah pred Rdečo armad.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji. Prelomni dogodki nudijo kontekst za bolj intimne in osebne usode posameznikov in postrežejo z resničnim vpogledom v življenje na obrobju zgodovine. Z obravnavo dogodkov v kronološkem vrstnem redu ta serija živo opisuje grozo in zaskrbljenost, ki sta zaznamovali konec dobe nacizma, ter občutek vsesplošnega obupa, ki se je čedalje bolj širil med običajnimi ljudmi, vojaki na peklenskih frontah, in med voditelji, ki so se za vsako ceno oklepali iluzij. Zgodba se naposled konča z velikim občutkom olajšanja za večino Nemcev ob koncu vojne in odrešitvijo iz primeža opustošenja, smrti in kaosa.

16. april, 1945: Rdeča armada prične z ofenzivo na Berlin. Britanske in ameriške sile osvobodijo prva koncentracijska taborišča. 8. maj pomeni konec druge svetovne vojne na evropskih tleh.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji.
Spremljajte dogajanje zadnjih sto dni 2. svetovne vojne. Predstavljamo ključne mejnike v zadnjih dneh Tretjega rajha in njegovega zdrsa proti neizogibni kapitulaciji. Prelomni dogodki nudijo kontekst za bolj intimne in osebne usode posameznikov in postrežejo z resničnim vpogledom v življenje na obrobju zgodovine. Z obravnavo dogodkov v kronološkem vrstnem redu ta serija živo opisuje grozo in zaskrbljenost, ki sta zaznamovali konec dobe nacizma, ter občutek vsesplošnega obupa, ki se je čedalje bolj širil med običajnimi ljudmi, vojaki na peklenskih frontah, in med voditelji, ki so se za vsako ceno oklepali iluzij. Zgodba se naposled konča z velikim občutkom olajšanja za večino Nemcev ob koncu vojne in odrešitvijo iz primeža opustošenja, smrti in kaosa.

Tokratni lov na zakleti zaklad se začne ne z diamanti in zlatom, ampak s kožo in kostmi, ki so jih odkrili v nevarni divjini arktičnega polotoka Jamala v Rusiji.
Vodilni strokovnjaki skušajo razvozlati skrivnosti fascinantnih, a zakletih predmetov, vključno s Tutankamonovo grobnico, terakotno vojsko, diamantom upanja in Jantarno sobo.
Ti predmeti sodijo med največje zaklade, kar jih pozna človeštvo in ki so stoletja v ljudeh budili strahospoštovanje ... toda številni od njih imajo temno zgodovino. Norost in nesreča sta pestili njihove avtorje; tiste, ki so jih odkrili, pa so prizadeli bolezen, smrt in različne nesreče. V tej vznemirljivi seriji potujemo po svetu v iskanju nekaterih najbolj znanih zgodovinskih zakladov. Od mumije Tutankamona do glinenih vojščakov in od diamanta upanja do jantarne sobe - vsi ti predmeti in kraji so jemali dih ter hkrati mučili tiste, ki so jih iskali in občudovali. Podučite se o njihovih zgodbah skozi prizmo intervjujev nekaterih najbolj priznanih svetovnih strokovnjakov, ki skušajo razvozlati skrivnosti za fascinantnimi, toda zakletimi predmeti; odpravite se na potovanje v srčiko neprecenljivih predmetov, ki s seboj pogosto nosi najvišjo ceno - ceno človeškega življenja.

Odkrijte, kako so elitni preiskovalci razvozlali šifrirana telefonska sporočila kriminalnih združb in jih tako zasačili pri delu.
Predstavljamo najodmevnejše šifre iz zgodovine ter razkrivamo, kako so jih briljantni posamezniki dešifrirali in razvozlali njihove skrivnosti.
Od bizarnih starodavnih označb do naključnih števil in črk, kode in šifre za pošiljanje skrivnostnih sporočil, prikrivanje identitet in nezakonito delovanje se uporabljajo že tisočletja. Razvozlanje teh kod lahko razkrije vojaške skrivnosti, razkrinka smrtonosne sovražnike in celo privede do razkritja izgubljenih civilizacij. V tej seriji spoznamo nekaj svetovno znanih in zloglasnih enkripcij ter način njihovega dekodiranja, briljantne ume, odgovorne za njihovo dešifriranje, in nenazadnje velike skrivnosti, ki so jih skrivale.

Tragični zgodovini političnih dinastij družine Bhutto v Pakistanu in družine Nehru-Gandhi v Indiji sta pogosto primerjani z usodo ameriške družine Kennedyjevih.
Serija 'Preklete rodbine' raziskuje resnične zgodovinske primere tragično nesrečnih rodbin. Od kraljevih družin, ki so kraljevale stoletja, do premožnih poslovnih tajkunov in njihovih družin.
Serija 'Preklete rodbine' raziskuje temačno zgodovino uglednih družin, ki so na pogled imele prav vse, a vendar tragedije in nesreče znotraj teh družin skozi generacije namigujejo, da niti denar in moč nista mogla obvarovati teh na propad obsojenih dinastij. Ta serija raziskuje resnične zgodovinske primere tragično nesrečnih rodbin - od kraljevih družin, ki so kraljevale stoletja, do premožnih poslovnih tajkunov in njihovih klanov. Ali lahko vzrok za njihovo nesrečo iščemo v ponosu, bogastvu, genetiki ali nečem veliko bolj zloveščem?