V središču Ljubljane je na mestu stare poslovne stavbe, v kateri so bili včasih trgovski prostori, zraslo novo poslopje s sedmimi stanovanji. Vsa imajo razkošne kvadrature, imenitne razglede na okolico, vrhnji dve pa še edinstveno teraso, ki poteka okoli celotne stavbe. Ni nas bilo treba preveč prositi, da smo se odzvali vabilu in si od blizu ogledali enega od dveh penthousov, v katerem pa se je posebno pozornost namenilo tudi prostoru, kjer preživimo tretjino svojega življenja.

V eni najstarejših hiš na Starem trgu, v srcu starega ljubljanskega mestnega jedra, je svoje mesto našlo inovativno opremljeno stanovanje, ki spretno združuje šarm 'vintage' pohištvenih kosov in sodobnega minimalizma.

Vozili smo renaulta rafale, ki s svojo obliko spominja na predvojno letalo, z rojakom Robertom Lešnikom, glavnim oblikovalcem pri Mercedesu, pa smo poklepetali o prihajajočih modelih s precej drugačnim oblikovalskim jezikom.

Pariz je bil takrat zbirališče prišlekov, ki so iz vzhodne Evrope prihajali v prestolnico umetnosti, upali na umetniško slavo in v njegovi boemskosti iskali svoj prostor, večinoma iz dneva v dan in iz rok v usta ...

Med njimi je bil tudi nadarjen, doma že uveljavljen slikar Veno Pilon. Atelje in skromno prebivališče je imel na bulvarju Montparnasse 75, o katerem je Frederic Beigbeder zapisal: »Montparnasse je četrt, kjer kraljujejo seks, literatura in smrt.« Tu je srečeval Henryja Millerja, Maxa Ernsta, Ossipa Zadkina, Giorgia De Chirica, Rolanda Oudoja ... Čez dve leti, ko je postal eden izmed njih, pa je zapisal: »Ker se mi je vera v lastno delo omajala, me k slikanju ni več vleklo, slikanje se mi je upiralo. Zatekel sem se v Pariz, da se v množici izgubim in pozabim nase ... Zato sem se tudi izogibal razstav.« Po prihodu v Pariz je opustil slikanje, prevzela ga je fotografija. Pilonu v Parizu ni uspel preboj med najbolj znane fotografe, za kar sta bila kriva pretirana skromnost in pomanjkanje samozavesti. Iz teh dveh razlogov je Pilon tudi veliko prezgodaj končal svoje slikarsko ustvarjanje.

S fotografiranjem del parnasovcev, portreti najpomembnejših umetnikov francoske umetniške šole ter posnetki Pariza je bil Pilon izjemno pomemben za razvoj fotografske umetnosti. Ob Andreu Kerteszu, Henriju Cartier-Bressonu in Brassaiu je bil začetnik reportažne fotografije. Pozneje pa je ob boku Mana Raya, Christiana Schada, Laszla Moholy-Nagya iskal svoj eksperimentalen izraz in svoje mesto znotraj novih avantgardnih estetik.

Potem ko se je poročil, se je oddaljil od boemskega življenja in opustil druženje s predstavniki avantgardnih montparnaških omizij. Je pa fotografiranje postalo njegov vir zaslužka, s katerim je preživljal družino. Leta 1968 se je vrnil v domovino, fotografiral pa je pravzaprav do zadnjega dne. Njegovi zadnji diapozitivi so bili odkriti šele pred kratkim.

Jean Cocteau je v enem od svojih najbolj znanih citatov rekel takole: »V Parizu bi bili vsi radi igralci, nihče noče biti samo gledalec.« To je bil prav tisti Cocteau, ki je Pilonu na njegovi prvi pariški razstavi v galeriji Carrefour leta 1934 na fotografijo Maske pritrdil svojo dolgo pesnitev ter mu ob njej napisa spoštljivo posvetilo: »To je bilo moje največje priznanje iz te dobe.« Ironično pa Cocteaujev citat ravno za Pilona ne drži. Pilon je bil namreč najprej opazovalec življenja in šele nato »nastopač« in vse drugo … Fotografija je bila Pilonova skrita strast, tiha ljubezen, ki ji je bil predan vse svoje življenje.

Scenarij in režija Igor Vrtačnik.

Prireditev se bo odvila v Vipavi, v nedeljo, 15. septembra, ob 18. uri na Glavnem trgu. Prenos proslave boste lahko spremljali neposredno na 2. programu Televizije Slovenija.

Režiser: Juš Hrastnik.

1. del:

V prvem delu bo Liz raziskala Hispaniolo, drugi največji otok. Opazovala bo, kako krokodilje samice ležejo jajca, pomagala reševati plamence iz letovišč in iskala haitskega ploskorila, izmuzljivega malega sesalca, ki izvira še iz dobe dinozavrov. V narodnem parku Los Haitises živi skoraj 200 vrst ptic, samo ena pa je osvojila srca domačinov. Tu najdemo kanjo vrste Buteo ridgwayi, po kateri so poimenovali otroško bejzbolsko ekipo. V igri se preizkusi tudi Liz.

WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy.

ep. 1:

Leta 1978 si je Aldo Moro, predsednik Krščanskih demokratov, vodilne italijanske stranke, prizadeval za oblikovanje vlade narodne enotnosti s sodelovanjem Komunistične partije. Vendar se s t. i. zgodovinskim kompromisom, za katerega se je zavzemal predsednik Krščanskih demokratov, marsikdo ni strinjal, tako v parlamentu kot na ulici in celo v Vatikanu. 16. marca, na dan, ko naj bi se glasovalo zaupnici vladi, so pripadniki Rdečih brigad v zasedi pričakali Alda Mora in njegovo spremstvo. Stražarje so ubili, Mora pa ugrabili.

ESTERNO NOTTE / Exterior Night / Italija / 2022

Scenarij: Marco Bellocchio, Stefano Bises, Ludovica Rampoldi

Režija: Marco Bellocchio

V glavnih vlogah: Fabrizio Gifuni, Margherita Buy, Toni Servillo, Fausto Russo Alesi, Daniela Marra, Gabriel Montesi, Paolo Pierobon, Fabrizio Contri, Pier Giorgio Bellocchio, Antonio Piovanelli, Bruno Cariello...... IMDb ocena: 7.7/10
.

5. del:

Vlada kuje zaroto, da bi kralja Ludvika razglasila za nesposobnega vladanja. Ludvik se še bolj osami oziroma je ves čas v družbi vojakov in moških služabnikov, za kraljevanje pa mu ni mar. Nekaj članov vlade se odloči, da bodo kralja aretirali, zato odidejo k njemu na grad Neuschwanstein, kjer pa naletijo na odpor.

Izvirni naslov: LUDWIG / Koprodukcijska nadaljevanka, 1973 / Režija: Luchino Visconti / Scenarij: Luchino Visconti, Enrico Medioli, Suso Cecchi D'Amico / Igrajo: Helmut Berger, Romy Schneider, Trevor Howard...... IMDb ocena: 7.5/10
.