Slovenske TV

Podnaslovljene TV

Lokalne TV

EX YU TV

Angleške TV

Nemške TV

Italijanske TV

Ostale TV

SLO 2
06:00
Napovedujemo
09:25
Videotrak
10:20
Az adás a fodrász szakmáról szól. Az ovis gyerekek egy igazi fodrászszalont alakítottak ki az oviban, a lendvai általános iskolások pedig ellátogattak a fiatal fodrászokhoz a Lendvai Kétnyelvű Középiskolába.


Tema oddaje je frizerski poklic. Vrtčevski otroci so v vrtcu uredili pravi frizerski salon, lendavski osnovnošolci pa so obiskali mlade frizerje v Dvojezični srednji šoli Lendava.

11:25
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu, knjige, filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige. Razreševali bomo tudi vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa bo delila vrtne nasvete. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!
13:35
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
14:05
Minilo bo 10 let, odkar je Rusija zasedla Krimski polotok. Pred dvema letoma pa je začela še vojaški napad na preostali del Ukrajine. Rusija si je prisvojila že 18 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Meddržavno sodišče v Haagu preiskuje obtožbe proti Rusiji zaradi domnevnega genocida, frontne črte se kljub dobavi orožja Ukrajini ne spreminjajo. Tako Ukrajinci kot Rusi so utrujeni od vojne, njene posledice čutimo vsi. Bi lahko res prišlo do spopada globalnih razsežnosti? Je mir v Ukrajini sploh mogoč? V oddaji Globus 20. februarja ob 21.25 na prvem sporedu TV Slovenija.
15:05
Naša dežela na vsakem koraku preseneča s svojo pokrajinsko raznolikostjo, ki se zrcali tudi v poselitvenih vzorcih, arhitekturi, kulturi in ljudeh. Za našo jubilejno oddajo smo se odločili, da vas peljemo na poseben izlet, in sicer v nebo, od koder bomo odkrivali to našo neprecenljivo Slovenijo na drugačen način ? to so Ambienti iz zraka.

So projekti, ki narišejo nasmeh na obraz in pričarajo iskrice v oči. Franckina hiša je brez dvoma eden izmed teh - z lokacijo na vrhu hribčka in s čudovitim razgledom ter zgodbami, ki jih pripovedujejo stene, stare več kot 200 let.

Ko gre za naše vrtove, smo tudi tukaj Slovenci nekaj posebnega. Oblikovanje pestre, premišljene ter sonaravno urejene okolice kaže na naš pristen in globok stik z naravo. Spoznali smo par, ki mu največ pomenita vrt in svet rastlin. Zato ne preseneča, da je njun rajski vrt zelo velik, vsebinsko bogat in poln življenja.

16:00
Pred začetkom nove sezone kviza Joker Bernarda in Jože gostita voditelja Maria Galuniča. V goste prihaja tudi prejemnik Bloudkove nagrade za vrhunski mednarodni športni dosežek Anže Lanišek z ženo Nastjo. V zabavnih grah se tokrat pomerita pevka Anika Horvat ter dirigent, skladatelj in aranžer Patrik Greblo. Gregor Ravnik na glasbenem odru predstavlja novo pesem Ti si znala, Anika Horvat pa skupaj z Mladinskim pevskim zborom RTV Slovenija pesem Zvezda.
17:55
Z dokumentarnim filmom Ars vstopamo v svet radijske ustvarjalnosti in spremljamo nastajanje radijskega umetniškega programa. Tretji program Radia Slovenija, Program Ars, se je v šestih desetletjih prelevil v eno največjih kulturnih institucij v Sloveniji.

V tem nenavadnem portretu medija nevsiljivo spremljamo delo novinarjev in urednikov od prvih zamisli in načrtovanja programa, pisanja vsebine, snemanja intervjujev na terenu in studijskega snemanja do obdelave posnetkov in predvajanja programa. Televizijska ekipa se je pridružila radijskim delavcem tudi pri snemanju džezovskih koncertov v Cukrarni in Drami ter simfoničnega koncerta v Cankarjevem domu.

Za Program Ars je značilen umirjen slog sporočanja, tehtne vsebine pa se izmenjujejo z daljšimi glasbenimi deli. Na radiu posebno pozornost posvečajo slovenskemu jeziku, za kar skrbijo fonetiki, lektorji in lektorice, predvsem pa vsebini. V kritiških besedilih spremljajo novosti na našem knjižnem trgu, v literarnih oddajah pa prinašajo zborno brana in pogosto dramatizirana besedila iz zakladnice domače in svetovne literature. Z oddajami Programa Ars se podajajo na gledališke, operne in baletne odre, med likovne in filmske ustvarjalce. Oddaja Gremo v kino je ena najstarejših oddaj Radia Slovenija. Ars pa ne spremlja zgolj umetnostnega dogajanja; polemično se odziva na vsa področja našega bivanja in udejstvovanja. V Programu Ars sodelujejo vrhunski dramski igralci, dramaturgi, režiserji in glasbeni opremljevalci. Slovenski radio se lahko pohvali s številnimi nagradami z evropskih festivalov. V mednarodnem projektu B-Air je radijske ustvarjalce med drugim zanimalo, kako glasove doživljajo dojenčki od svojega prvega dne. Na Arsu dobijo prostor radijske zvrsti, ki jih v drugih medijih redko slišimo.

Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktorja fotografije Vid Osredkar in Jure Nemec, montažer Andrej Modic.

18:50
Videotrak
20:00
Glasba in zanimivi pričevalci iz naše matične domovine in Beneške Slovenije tkejo zanimivo in pomembno zgodbo o izseljenski pokrajini Beneški Sloveniji po drugi svetovni vojni ter ob tem o prehodu slovenske ljudske glasbe v narodno-zabavno glasbo, o nastanku in razvoju prvega narodno-zabavnega ansambla Beneški fantje in o vlogi radijskega medija pri tem.

Beneški fantje so imeli ob svoji izredni popularnosti zelo pomembno vlogo pri ohranjanju beneških ljudskih pesmi, beneškega narečja in knjižne slovenščine pri Beneških Slovencih in pri popularizaciji beneške pesmi v matični domovini.

O času velikega izseljevanja iz Beneške Slovenije, o ljudski glasbi in njenem prehodu v narodno-zabavno ter o nastanku ansambla Beneški fantje pripovedujejo: Mojca Ravnik, Jurij Bankič, David Klodič, Urša Šivic, Mojca Kovačič, Ivan Sivec, Danijela Naraločnik, Marjan Roblek, Peter Ajdič in Igor Habbe.

Uživali boste lahko v beneških pesmih – tudi v izvedbi Barskega okteta in Nediških puobov – ter v arhivskih posnetkih prvih pevskih in instrumentalnih sestavov, ki so se takrat oglašali v radijskih programih (Fantje na vasi, Vaški kvintet, Rezika Koritnik, Sonja Hočevar in Avgust Stanko, Slovenski oktet, prvi trio Avsenik in Beneški fantje vse do današnjih zasedb).

Scenarij Danica Dolinar in Urša Menart, urednica Danica Dolinar, režiserka Urša Menart.

20:55
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
21:05
Posebna izdaja priljubljene popotniške serije. Mojca Mavec je spremljala gostovanje Simfoničnega orkestra RTv Slovenija na turneji po Latinski Ameriki. Ko se 67 članov spremeni v sopotnike, se zgodbe ponujajo kar same. To niso samo izvrstni glasbeniki, ampak tudi radovedni popotniki. V drugi oddaji bomo obisklali argentinsko prestolnico Buenos Aires. Mojca bo s koncertnim mojstrom Benjaminom Ziervoglom odkrivala vlogo violine v orkestru in obiskala legendarno delavnico, kjer izdelujejo in popravljajo tudi violine za tango. Violinistka Silva Katavić bo obiskala milongo, violončelistka Tanjo Babnik pa čaka prav posebno srečanje, ki ga ne bo nikoli pozabila.
22:00
I: Comston Martin, Evans Shaun, James Adam, Jones Surrane, Joseph Paterson, Leslie Rose, Lewis Gary, Mohindra Anjli, Swindells Connor... Vigil; Pripadniki britanske obveščevalne službe MI5 policistom povedo, da Jadinega umora sumijo ruskega vohuna z diplomatsko imuniteto. Policisti, agenti MI5 in predstavniki mornarice ugibajo, da je na Vigilu ruski vohun. Obrambni minister poskuša poklicati na podmornico, vendar zaradi sabotaže zveze ne delujejo. Silvo napade zamaskirani neznanec.


VIGIL / Vel. Britanija / 2021

Scenarij: Tom Edge

Režija: James Strong

V glavnih vlogah: Surrane Jones, Rose Leslie, Shaun Evans, Gary Lewis, Paterson Joseph, Martin Comston, Adam James, Connor Swindells, Anjli Mohindra.

23:10
30-minutni dokumentarni film o Albinu Belarju predstavlja skoraj pozabljenega posameznika iz sveta znanosti in varovanja okolja, ki je s svojim delovanjem daljnosežno vplival na sodobni čas.

Albin Belar (1864–1939) je bil znanstvenik, izumitelj, naravovarstvenik. Izumil je najsodobnejši seizmograf svojega časa, t. i. tremometer.

V pogovoru z njegovima vnukinjama Cynthio in Lino Belar ustvarjalci filma poskušajo razumeti, kaj ga je gnalo, da si je že pred mnogimi leti močno prizadeval zavarovanje narave, še posebej ob ustanavljanju Triglavskega narodnega parka. Albin Belar je bil pravi videc, že takrat je vedel, kakšno onesnaževanje in uničevanje bo v prihodnosti trpela narava

V drugem delu pa film prek ohranjenih dokumentov, pogovorov in obiskov določenih krajev osvetli življenje Albina Belarja po prvi svetovni vojni, ko ga je oblast razlastila in ga prisilno upokojila. Ob tem predstavlja njegov življenjski nazor, ki je botroval njegovemu humanemu znanstvenemu delu. še kako pomembnemu tudi za današnji čas.

23:45
Videonoč
06:00
Napovedujemo
09:20
Videotrak
10:55
Maribor (četrtek); Počitniška oddaja bo namenjena spoznavanju okusnih in izvirnih kulinaričnih spominkov Šaleške doline, ki so jih ustvarili dijaki in študenti Šolskega centra Velenje. Naučili se bomo obrezati drevje, vas povabili na številne operne dogodke v okviru Puccinijevega leta ter si ogledali potujočo razstavo o 22 mostovih, ki jo je pripravil Tehniški muzej Slovenije. Oddajo bo vodila Katja Treer.
13:00
Kulturni in umetniški program Televizije Slovenija bo stoto obletnico rojstva Karla Destovnika Kajuha počastil z igrano-dokumentarnim filmom Samo en cvet avtorja Zvezdana Martića.


Trinajstega decembra bo minilo sto let od rojstva Karla Destovnika - Kajuha (1922–1944), pesnika, človekoljuba, partizana in narodnega heroja. Ob tej priložnosti je nastal igrano-dokumentarni film Samo en cvet avtorja Zvezdana Martića, ki v filmu sporoča, da so Kajuhove pesmi ljubezni in upora še vedno žive in pomembne tudi sto let po njegovem rojstvu.

Avtor filma Zvezdan Martić je pred premiero filma na TV SLO 1 povedal: »Gre za moj daleč najbolj čustven dokumentarni film. Pa ne samo zaradi Kajuhove tragične življenjske usode. Ob vsaki pesmi in vsakem človeku, ki je govoril o njem ali recitiral njegove pesmi, je imel kdo izmed nas solzo v očesu. Najbolj pa sem zadovoljen, da sem pridobil zaupanje hčerk Brine in Silve. Tako blizu Kajuhu nismo bili še nikoli.«

V filmu Samo en cvet je predstavljen nastanek Kajuhove pesniške zbirke Pesmi, edine, ki je izšla za njegovega kratkega življenja. Medtem ko je bil v partizanih vodja kulturniške skupine XIV. divizije, je v nemogočih razmerah sredi notranjskih gozdov nastala zbirka, ki jo je Kajuh narekoval po spominu. V filmu se prepletata dve rdeči niti; Kajuhova partizanska zgodba in zgodba o skupini mladih na pohodu po poteh XIV. divizije. Vizualno gre za menjavo črno-belih fotografij Kajuha in XIV. divizije ter barvnih posnetkov današnje pokrajine ob poti XIV. divizije, po kateri hodi skupina mladih, podobna kulturniški skupini divizije. Podobe znanih krajev se tako prelivajo iz črno-belih v barvne. Kajuhove sanje o lepši prihodnosti, ki vejejo iz številnih njegovih pesmi, se materializirajo ob pomoči mladih na pohodu.

Poseben čar dajejo filmu pričevanja zadnjega še živega borca XIV. divizije. Kajuhovo življenje sta zaznamovali dve ženski, velika ljubezen iz obdobja ilegale v Ljubljani Silva in članica kulturniške skupine, soborka Brina. V filmu nastopita hčerki obeh in delita z nami spomine svojih mam na Kajuha.

Ker so v njegovem rojstnem kraju Šoštanju leto 2022 posvetili spominu na Kajuha, se v filmu pojavijo številni njegovi sokrajani, ki so vse leto vsako soboto pred Kajuhovim spomenikom recitirali njegove pesmi.

13:50
Digitalne tehnologije z lažjim dostopom do duhovnih vsebin, učenj in meditacij lahko odpirajo vrata globljemu duhovnemu raziskovanju ter spodbujajo povezovanje duhovnih skupnosti po svetu. Praksa pa je pokazala, da lahko čezmerna uporaba digitalnih naprav in virtualnih platform vodi v odtujenost, površnost in celo zasvojenost s tehnologijo. Vse to seveda slabi duševno in duhovno zdravje posameznika vse pogostejša vsebinsko prazna sporočila in nekritično sprejemanje vsebin pa izkrivljajo resnico in razvrednotijo globino duhovnih praks. Ali lahko torej umetna inteligenca ali virtualna resničnost (po)nudita iskreno duhovno izkušnjo in ali smo ljudje sploh zmožni uporabljati sodobno tehnologijo na zdrav način?
15:00
V tokratnem srečanju bomo podrobneje predstavili hidroterapijo za pse, opozorili bomo na težave s sklepi in kako jih prepoznati, spoznali boste zares srčno družino iz Vipave, ki je svoje življenje zelo prilagodila vsem svojim posvojenim živalim, če vas je kdaj zanimala razlika med opicami in polopicami, pa vam bomo postregli tudi s tem odgovorom. Priporočamo ogled.

ozivalih@rtvslo.si.

15:40
SUKENSKI REGUT

Sukenski regut raste na poljih okrog Solkana, kjer naplavine pusti reka Soča. Prestati mora slano in siljenje v temnem prostoru, da se okrepi srčika in se značilno rdeče obarva. Po čiščenju ga na mizi mimogrede zamenjamo z vrtnico...


SETVE FEBRUARJA

Na vrtove že lahko posejemo korenček. Sicer pa zaenkrat setve opravimo v rastlinjaku ali v lončke, da jih bomo kasneje, ko bo primerno vreme, presadili na zunanje grede. Fanči Perdih še svetuje, kako 'prelisičiti' še ne dovolj ogreto naravo pri lukovkah.


ZELENI SVET MONSTER

V vlogi kraljic naših dnevnih sob in poslovnih prostor se odlično znajdejo! Monstere ustvarijo iluzijo tropov s svilenimi, pahljačam podobnimi listi, velikimi tudi meter. Poleg značilne luknjičavosti postajajo moderne zaradi beline na listih.

navrtu@rtvslo.si.

17:55
Režiser in scenarist Valentin Pečenko z vizualizacijo odlomkov iz romana pisatelja Prežihovega Voranca Doberdob (1940) v filmu razkriva neizmerno človeško tragiko Doberdoba ter usode in dileme avstro-ogrskih vojakov, zlasti slovenskih. Pripoved romana in zgodovinsko ozadje 1. svetovne vojne odstira s komentarji Miran Košuta, profesor slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu. Vorančeva proza se v filmu prepleta s pretresljivo poezijo italijanskega pesnika Giuseppeja Ungarettija iz zbirke Porušeni pristan (Il porto sepolto,1916) v interpretaciji zaslužnega profesorja italijanske književnosti Elvia Guagninija. Ungaretti je v svojih pesmih izrazil človeško nemoč, tesnobo in strah pred popolnim uničenjem, razčlovečenjem ter smrtjo na kraški doberdobski planoti smrti.

Pri nastanku filma so poleg Furlanske kinoteke (Cineteca del Friuli), Goriškega muzeja, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Muzeja velike vojne na vrhu sv. Mihaela (Museo della Grande Guerra del Monte San Michele) sodelovale številne slovenske in italijanske institucije, občine in združenja ter društva z eno samo željo, da se golgota Doberdoba ne bi nikoli več ponovila.


Film so sooblikovali snemalci Bernard Perme, Artur Rutar in Robert Doplihar, montažerka Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob, mojster zvokovne obdelave Marjan Drobnič, oblikovalec grafične podobe Matjaž Celič in drugi. Producent in organizator je bil Vojko Fakin.

18:50
Videotrak
20:00
Breaking The Cycle; V najstrožje varovanem zaporu na Norveškem zapornikov ne obravnavajo kot kriminalce, temveč kot ljudi, ki so zagrešili kriminalno dejanje. Zaporniki med prestajanjem kazni sodelujejo s pazniki in drugim osebjem pri družabnih igrah, pri delu v avtomehanični delavnici, pri snovanju načrtov za prihodnost. Kaznjenci si oblikujejo sistem vrednot, se urijo v veščinah in pridobivajo novo znanje, da bi po vrnitvi na prostost lahko prispevali k družbeni blaginji kot dejavni državljani, zaposleni davkoplačevalci in opolnomočeni starši. V ZDA je zgodba v najstrožje varovanih zaporih čisto drugačna. Tam zapornike skrbi predvsem preživetje in to, kako se izogniti nasilju, izkoriščanju, poniževanju, celo lakoti, paznike pa, kako se vsak dan zdrav vrniti k svoji družini. A sodelovanje med tema dvema svetovoma je že prineslo znatne izboljšave vsaj v enem izmed ameriških zaporov.


BREAKING THE CYCLE / Finska / 2017 / Režija: Tomas Lindh in John Stark.

21:00
Quo Vadis, Aida?; Film, posnet ob 25. obletnici največjega pokola civilistov v Evropi po koncu druge svetovne vojne, je režirala Jasmila Žbanić, ena najbolj uveljavljenih bosanskih avtoric. Svetovno premiero je film doživel na beneškem festivalu leta 2020, ustvarjalci so prejeli številne nagrade in nominacije, a filma v Srbiji in Republiki Srbski kljub temu še niso predvajali.


Srebrenica, 11. julija 1995. Aida je domačinka, ki med vojno prevaja za Združene narode. Ko se v mesto začne zgrinjati srbska vojska, je kot prevajalka navzoča na napetem sestanku med visokim polkovnikom ZN Thomom Karremansom in županom Srebrenice, ki je vidno vznemirjen. Predstavniki ZN obljubijo, da bodo napadli srbske sile, če bodo te prekršile ultimat, a jim nihče ne verjame. Ko Srbi prodrejo v mesto, se trideset tisoč prebivalcev odpravi proti velikemu hangarju Združenih narodov. A veliko jih ostane zunaj, vključno z Aidinim možem in sinovoma. Aida se tako znajde sredi tragedije.


Izvirni naslov: QUO VADIS, AIDA?

Leto produkcije: 2020

Država: koprodukcija

Žanr: zgodovinska drama

Režija: Jasmila Žbanić

Scenarij: Sebastian Meise, Thomas Reider

Igrajo: Jasna Đuričić, Izudin Bajrović, Boris Isaković, Johan Heldenbergh, Emir Hadžihafizbegović.

22:45
Gostja Vesne Milek je Greta Garbo smučanja, kot jo je imenoval njen biograf in prijatelj, novinar Vito Divac. Njen partner in trener Andrea Massi jo je večkrat imenoval za smučarskega genija. Razbila je vse stereotipe o Slovencih in s svojimi sijajnimi nastopi, zmagami in medaljami svetu povedala, da majhnost ni ovira za nadarjene. Po svoji šampionski poti je hodila in še hodi z drugačnimi vrednotami, ki so nam lahko navdih.

Bila je znana po tem, da redkokomu dovoli, da ji pride blizu. Morda bo to v sredinem večeru uspelo Vesni Milek, ki se bo od blizu pogovarjala s Tino Maze.

23:40
Novinarka in pisateljica Katarina Keček je krute posledice izbrisa občutila na svoji koži kot 20-letna študentka. Kar pet let je bila brezdomka, dvakrat so jo deportirali na Hrvaško. Zakaj je črka Ć tako usodna, da veliko žensk zamenja svoj dekliški priimek ob poroki tudi zato, ker te črke v priimku moža ni? Ustvarjalci spomenika izbrisanim so na razstavi predstavili tudi odzive na njegovo postavitev. Šest dni, šest predstav, šest popolnoma razprodanih dvoran v Mestnem gledališču ljubljanskem. V čem je skrivnost uspeha Regionalnega gledališkega festivala RUTA?
00:10
Videonoč
06:00
Napovedujemo
09:25
Videotrak
10:55
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.


Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

13:20
Kako je tudi vojna na Bližnjem vzhodu razdelila slovensko politiko? Levica zahteva ukrepe proti Izraelu in obsodbo genocida, največja opozicijska stranka pa ustavitev financiranja Palestincev. Kakšna je vloga Slovenije v Varnostnem svetu pri iskanju miru in preprečitvi morebitnega kopenskega napada na Rafo, kamor se je umaknilo milijon in pol Palestincev?
14:45
Sorodniki smo ljudje, ki imamo iste prednike. Za sorodnike skrbimo in jim pomagamo, kar je značilno tudi za živalski svet. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike. Sorodne bakterije si med seboj pomagajo, nesorodne se med seboj pobijejo. Kaj pa se zgodi, če imamo s sorodniki potomce? V preteklosti je bilo to značilno za vladarske družine. Takrat se povečajo možnosti za dedne bolezni. Z raziskavami dednih bolezni imamo podatke o tem, kakšne so genske značilnosti Slovencev.

Včasih pa se zgodi, da ne skrbimo za svoje potomce. Slovenski raziskovalci, ki proučujejo vedenje damjakov, so bili priča prvemu detomoru v tej vrsti.

17:45
Zadnji dan prvenstva bosta še najzanimivejši tekmi tridesetih najboljših, upajmo, da tudi s slovensko udeležbo. Naslova branita Šveda Hanna Öberg in Samuelsson.
18:30
Oddaja Migaj z nami. Oddaja o razgibanem življenju, v katerem migajo vsi, mladi in stari, navdušeni rekreativci in vrhunski športniki. Oddaja nastaja pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije.
19:00
Videotrak
20:00
The Rising Of China Arctic; Peking je zemljepisno precej oddaljen od Arktike, a se kljub temu Kitajska razglaša za skoraj arktično državo in postopno gradi novo polarno svilno pot. Zanimajo jo redke zemeljske kovine in zaloge mineralov, a poleg svojih energetskih interesov skrbi tudi za gospodarske, znanstvene in strateško-vojaške. Ali bomo po kitajski Afriki kmalu govorili o kitajski Arktiki?


THE RISING OF CHINA ARCTIC / Francija / 2021 / Režija: Olivier Truc.

20:55
Black Box / Boite Noire; Napet tehnološki triler o mladem analitiku črnih skrinjic iz agencije za raziskave letalskih nesreč.


Zadnji primer, ki ga mora analizirati, je še posebej delikaten, saj je strmoglavilo povsem novo letalo, s katerim na prvi pogled ni bilo nič narobe. Tik pred rešitvijo zagonetke mu šef primer odvzame in ga dodeli drugemu analitiku. Ta zaključi, da je po vsej verjetnosti prišlo do samomorilskega terorističnega napada. Primer zaključen, krivec identificiran, vsi srečni …


Matthieu vseeno dvomi o uradni razlagi in se loti preiskave na lastno pest. Še posebej sumničav postane potem, ko njegov sodelavec skrivnostno izgine. Je mogoče, da je nekdo zmanipuliral zvočne posnetke in tako zakril pravi vzrok katastrofe?


Originalni naslov: BOITE NOIRE

Leto produkcije: 2021

Država: Francija, Belgija

Žanr: triler

Režija: Yann Gozlan

Scenarij: Yann Gozlan, Nicolas Bouvet-Levrard in Simon Moutairou

Igrajo: Pierre Niney, Lou de Laâge, André Dussollier, Olivier Rabourdin.

23:05
Ukraine, Chronique D'une Guerre Annoncée / Ukraine: The Road To War; Rusija je Ukrajino napadla februarja 2022, a se je vojna v resnici začela že z napadi na Doneški bazen leta 2014. V dokumentarni oddaji je zaobjeto vse, kar je pripomoglo k netenju spora ali je povezano z njim: vrnitev retorike hladne vojne, uničevanje Doneškega bazena, priključitev Krimskega polotoka in prizadevanja ameriške, nemške, francoske politike za umiritev razmer. Dodan je komentar o odnosu zahodnih držav do Putina, opis visoke politike pa se prepleta s pričevanji obupanih prebivalcev Doneškega bazena, ki so od februarja 2022 večinoma v izgnanstvu.


UKRAINE, CHRONIQUE DUNE GUERRE ANNONCÉE / UKRAINE: THE ROAD TO WAR / Francija / 2022 / Režija: Anne Poiret.

00:15
Videonoč