Bibamica in Bibatone imata slab dan! Nekakor se ne morata zeditniti , kaj naj bi počela : ali naj se vrtita ali naj se kotalita. Beseda da besedo, nastane prepir, ki preraste v pravo vpitje. Šele škratu uspe umiriti razgreti bibici. In veste, kaj bosta nadebudneža končno počela? Čisto nekaj tretjega: gugala se bosta! Pa zopet ne preveč, da se Bisergora ne utrudi.
- Magyar minták a Muravidéken – fotókiállítás Felsőlakosban;
- adventi műhelymunka Petesházán;
- a fenyőtermesztés hagyománya Surdon;
- Horváth Csaba fazekasmester ünnepi dísztárgyai;
- adventi szentmise és betlehemezés Brezjén;
- a gödöllői Karácsonyház.
Vsebina oddaje:
- Madžarski vzorci v Prekmurju – fotografska razstava v Gornjem Lakošu;
- adventna delavnica v Petišovcih;
- tradicija gojenja smrek v naselju Surd;
- praznični okraski lončarskega mojstra Csabe Horvátha;
- adventna maša in koledovanje na Brezjah;
- Božična hiša v naselju Gödöllő.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Kitajska artičoka je trajnica iz družine mete. Njeno listje se uporablja kot zelišče. Pozimi, ko rastlina miruje, njene okusne gomolje pojemo sveže ali kako drugače pripravljene. Z Jernejem Mazejem pogledamo, koliko gomoljev zanimivega videza je pridelal.
JELKE IN SMREKE
Sebastjan nam bo najprej pokazal, kako najlažje ločujemo smreko od jelke. Med visokoraslimi pohorskimi iglavci bomo spoznali tudi nekaj najpogostejših predstavnic: omoriko ali Pančičevo smreko, srebrno smreko in pritlikavo omoriko.
DRUŽINSKO OKRAŠEVANJE SMREČICE
Z družino Tement bomo okrasili novoletno drevesce in se podučili, kako skrbeti zanjo med prazniki. Pomagajo tudi otroci, ki kakšen okrasek namesto na smrečico mimogrede snejo. Klementina je pripravila tudi sušene jabolčne in pomarančne krhlje.
DREVESCE IZ PAPIRJA
Lahko izdelamo tudi smrečico iz odpadnih materialov. Dr. Sabina Šegula je posegla po papirju. S stiskanjem in zvijanjem je ustvarila kompaktno osnovo. Povila jo je z mahom in jo okrasila v trendu Snežinka.
DARILA IZ DOMAČE SHRAMBE
Ni treba daleč in porabiti mnogo ur za izbiro popolnega, osebnega darila. Če pobrskamo po shrambi, lahko iz zelišč in lupinic agrumov ustvarimo zanimive zvarke. Dr. Tina Mele nas reši zadrege z darilci, pripravljenimi v zadnjem hipu.
Poslovi se tudi Neverjetni Sharlatanus Maximus.
http://www.carodej.org.
http://www.carodej.org.
Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiser: Valentin Pečenko.
Bibamica in Bibatone imata slab dan! Nekakor se ne morata zeditniti , kaj naj bi počela : ali naj se vrtita ali naj se kotalita. Beseda da besedo, nastane prepir, ki preraste v pravo vpitje. Šele škratu uspe umiriti razgreti bibici. In veste, kaj bosta nadebudneža končno počela? Čisto nekaj tretjega: gugala se bosta! Pa zopet ne preveč, da se Bisergora ne utrudi.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
ozivalih@rtvslo.si.
Kitajska artičoka je trajnica iz družine mete. Njeno listje se uporablja kot zelišče. Pozimi, ko rastlina miruje, njene okusne gomolje pojemo sveže ali kako drugače pripravljene. Z Jernejem Mazejem pogledamo, koliko gomoljev zanimivega videza je pridelal.
JELKE IN SMREKE
Sebastjan nam bo najprej pokazal, kako najlažje ločujemo smreko od jelke. Med visokoraslimi pohorskimi iglavci bomo spoznali tudi nekaj najpogostejših predstavnic: omoriko ali Pančičevo smreko, srebrno smreko in pritlikavo omoriko.
DRUŽINSKO OKRAŠEVANJE SMREČICE
Z družino Tement bomo okrasili novoletno drevesce in se podučili, kako skrbeti zanjo med prazniki. Pomagajo tudi otroci, ki kakšen okrasek namesto na smrečico mimogrede snejo. Klementina je pripravila tudi sušene jabolčne in pomarančne krhlje.
DREVESCE IZ PAPIRJA
Lahko izdelamo tudi smrečico iz odpadnih materialov. Dr. Sabina Šegula je posegla po papirju. S stiskanjem in zvijanjem je ustvarila kompaktno osnovo. Povila jo je z mahom in jo okrasila v trendu Snežinka.
DARILA IZ DOMAČE SHRAMBE
Ni treba daleč in porabiti mnogo ur za izbiro popolnega, osebnega darila. Če pobrskamo po shrambi, lahko iz zelišč in lupinic agrumov ustvarimo zanimive zvarke. Dr. Tina Mele nas reši zadrege z darilci, pripravljenimi v zadnjem hipu.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
Na Festivalu PTUJ, ki je najstarejši festival domače glasbe, so sodelovali avtorji in ansambli narodno-zabavne glasbe iz Slovenije in zamejstva, nastopili pa bodo v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji ostalih zasedb. Vsak ansambel se je predstavil z dvema novima skladbama, ki še nista bili javno predvajani ali izdani na nosilcih zvoka in z neobjavljenim besedilom. Nastopili bodo ansambel Amadeus, Azaleja, Fantje izpod Lisce, Jerneja Koblarja, Jug, KGB Kvintet, Mladika, Mladi upi, Pogled, Popotniki, Potep, Topliška pomlad, Veseli Dolenjci in Žargon.
V revialnem delu je za zabavo poskrbel Alfi Nipič s svojimi muzikanti.
Joj, Bibamici je ušla hiška! Kaj bo zdaj? Seveda, Bibatone je vedno pripravljen pomagati ...Kot velik kavalir privali hiškico nazaj na vrh Bisergore in Bibamica ni več brezdomka. Seveda, Bibamica in Bibatone nosita svoji hiški vedno s seboj in sta lahko doma povsod, škrat je doma pod Bisergoro, kurja mama in otroci za Bisergoro, piščanček pa se greje v jajčku. Kje pa ste doma vi?
Bibatone in Bibamica ogledujta koprivo, ki se je kar na lepem znašla sredi Bisergore. - Nihče nima pravice vzeti koprive -, ju pouči škrat Tuki Tam. Sploh pa kopriva kar sama poskrbi, da se je nihče ne dotakne, saj zelo, zelo peče...Kurja mama pa je praktična: iz kopriv bo skuhala okusno špinačo za svojega piščančka, Bibamica in Bibatone pa že nestrpno čakata, kdo bo prej poskusil pripravljeno dobroto ....
Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah. Ogledate si jo lahko vsako nedeljo ob 12. uri na prvem programu TV Slovenija in na TV Maribor s slovenskim znakovnim jezikom.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.
V sklopu evropskega šolskega projekta so šolarji iz avstrijske Štajerske na obisku pri prijateljih v Radencih pekli božične kekse.
V Gradcu je na povabilo društva Avstrijsko-slovensko prijateljstvo koncertiral Jan Sever, ki velja za enega najbolj znanih slovenskih pianistov svoje generacije.
Skoraj 40 let je Kvartet bratov Smrtnik in pozneje Kvintet Smrtnik z ubranim petjem navduševal občinstvo na Koroškem in domala po vsem svetu. Pred letom dni je zasedba uradno napovedala umik s pevskih odrov. Po letošnjih izredno uspešnih koncertih Družina Smrtnik poje pa je bilo jasno, da slovo še ni dokončno.
Spletna stran: http://slovenci.orf.at.
Lahko rečemo, da vrta, kakršnega bomo predstavili tokrat, do zdaj še nismo imeli priložnosti pokazati. Vrt na Opčinah, kraju tik za mejo z Italijo, obdaja čudovito vilo, ki so jo postavili pred dobrimi 120 leti. Vendar vrt ni iz tistega obdobja, ampak so ga znova uredili nedavno, sočasno s prenovo vile.
Odprli so nam še vrata enega od stanovanj te spoštljivo obnovljene stare vile. Stanovanje sta kupila Američana, navdušena tako nad okolico vile kot nad svojim novim domom.
Osupljiv bo tudi Neverjetni Sharlatanus Maximus, ki vas bo očaral s svojo novo mojstrovino. Ne bo manjkalo tudi zanimivega čaranja na ulici, kjer je čarodej Sam Sebastian navdušil zakonca iz Avstralije.
http://www.carodej.org.
V sklopu evropskega šolskega projekta so šolarji iz avstrijske Štajerske na obisku pri prijateljih v Radencih pekli božične kekse.
V Gradcu je na povabilo društva Avstrijsko-slovensko prijateljstvo koncertiral Jan Sever, ki velja za enega najbolj znanih slovenskih pianistov svoje generacije.
Skoraj 40 let je Kvartet bratov Smrtnik in pozneje Kvintet Smrtnik z ubranim petjem navduševal občinstvo na Koroškem in domala po vsem svetu. Pred letom dni je zasedba uradno napovedala umik s pevskih odrov. Po letošnjih izredno uspešnih koncertih Družina Smrtnik poje pa je bilo jasno, da slovo še ni dokončno.
Spletna stran: http://slovenci.orf.at.