Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Maribor (četrtek); Četrtkovo jutro bo minilo v družbi mariborskih jutranjikov. Za vas so pripravili reportažo iz Cannes film festivala, spoznali boste ilustratorja Mitjo Bokuna, v rubriki Svetujemo bodo govorili o hrupu, šivali bodo palčke za dober namen in se prepustili ritmom glasbene zasedbe Ember. Bodite njihova družba tudi vi. Goran Obradovič, Katja Treer in Andrej Geržina vas pred ekrani pričakujejo od sedme ure naprej.

Valerija Blažu sporoči, da bo v Ameriki ostala dalj časa, kot je predvidela. Blaž je v zadregi in ne ve, kako bosta novico sprejela Polona in Leon. Blaž se posvetuje z Gorazdom. Zarja je ves dan slabe volje, a novica o pristanku neznanega letečega predmeta v soseščini jo le predrami.

Dokumentarni film o delovanju generala Rudolfa Maistra in prve slovenske Narodne vlade v Ljubljani za slovensko severno mejo.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so jo slovesno razglasili 29. oktobra 1918, je torej nastala ob koncu 1. svetovne vojne in propadu 50-milijonske avstro-ogrske monarhije in se je takoj znašla pred številnimi izzivi. V povojni prevratni dobi se je vlada bolj zanašala na ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona in samoodločbo malih narodov ter diplomatske rešitve vprašanj, general Maister pa je bolj zaupal vojaški sili in dejanjem. Kljub neodobravanju vlade v Ljubljani je bila na novo ustanovljena Maistrova vojska slovenskih prostovoljcev in domoljubov tista, ki je od novembra 1918 dalje s svojim bojem obvarovala Maribor in slovensko Podravje ter del Koroške pred nemško Avstrijo. Tudi ko je pozneje, 6. junija 1919, vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zasedla Celovec, to Slovencem ni prineslo zadovoljive rešitve severne meje na Koroškem.

Posebnost dokumentarnega filma, pod katerega se podpisuje režiser in scenarist Valentin Pečenko, je, da prvič predstavi tudi pogled avstrijske strani ter zakulisno diplomatsko delovanje velike četverice v Parizu in vlogo predsednika Wilsona. V njem nastopijo priznani domači in tuji zgodovinarji ter preučevalci zgodovine dr. Andrej Rahten, dr. Jurij Perovšek, dr. Darko Friš, Avguštin Malle, dr. Wilhelm Wadl, dr. Gregor Antoličič, Mira Grašič, Lojze Penič, dr. Aleksandra Berberih - Slana ter pisatelj Tone Partljič.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Točno čez en mesec bomo v Sloveniji začeli uporabljati nov način obračunavanja omrežnine za električno energijo. Obetajo se nekatere bistvene spremembe: razdelitev na dve sezoni in na pet časovnih pasov, operater bo po novem vsakemu odjemalcu posebej določil obračunsko moč, ta pa jo bo lahko tudi spremenil, če bo presodil, da lahko omrežje več uporablja takrat, ko je obremenitev manjša in je zato cena omrežnine nižja. Da bi bilo nejasnosti glede novega sistema čim manj, bomo v oddaji gostili direktorico Agencije za energijo in jo med drugim vprašali, ali bomo morali po novem kuhati ponoči, pa tudi, ali oziroma kdo bo po novem za omrežnino plačeval več.

Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij.

Altaj je mistična dežela s čudovito naravo in redkimi živalskimi vrstami. Nastal je po trku Azijske in Indijske tektonske plošče, ki je povzročil lomljenje in gnetenje tektonskih plošč. Več tisoč barov visok tlak in ekstremno visoke temperature, tudi do 800 stopinj Celzija, so potopljene apnence preoblikovali v novo metamorfno kamnino, marmor. Čeprav se je zakrasevanje v južni Sibiriji začelo mnogo prej kot v Sloveniji, od koder izvira poimenovanje za tako oblikovano kamnito pokrajino, so ga do zdaj le delno opisali. Vrzel v poznavanju altajske geološke zgodovine ozemlja zdaj zapolnjujejo slovenski krasoslovci. Vodstvo univerze v Altaju in Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata je namreč podpisalo sporazum o trajnem in tesnem sodelovanju z raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tako je njihovo sodelovanje v zadnjih petih letih preraslo v pravo raziskovanje krasa v Republiki Altaj.

Oddaja je tokrat posvečena duševnemu zdravju. Na ta način se želimo spomniti tudi stote obletnice rojstva psihiatra Franca Basaglie, ki si je predvsem v Gorici in Trstu prizadeval za človeško obliko pomoči bolnikom. Gost je iz milanskega studia psiholog in radijec, sovoditelj oddaje Caterpillar na Radiu 2 RAI, Massimo Cirri. Oddajo sooblikujejo dijaki višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice in voditeljica Barbara Ferluga. Uredništvo sestavljajo Poljanka Doljak, Nataša Ferletic, Barbara Ferluga in Jan Leopoli, ki oddajo tudi režira.

A Súlypont című adásban a nemzeti összetartozás napja apropóján stúdióvendégünkkel a határ menti térség sorsáról beszélgetünk.

V oddaji Težišče se bomo ob dnevu narodne povezanosti s studijsko gostjo pogovarjali o usodi pokrajine ob meji.

I: Altenkopf Erich, Anna Lena, Bach Dieter, Dollmann Patrick, Ege Isabell, Franz-Xaver Zeller, Frowein Florian, Galuba Dirk, Grimpe Julia, Hagen Antje, Hobratschk Paulina, Kargel Uta, Kirtzel Sandro, Lätsch Joachim, Löffler Jenny, Patané Lorenzo, Schauer Sep... Sturm Der Liebe (xvi.); Tim izve, da je Nero pobegnil. Odpravi se ga iskat. Ponoči Franzi sanja, da je na travniku srečala Nera in Tima. Spomni se, da ta travnik pozna tudi v resnici, in teče pogledat, ali je morda Nero res tam.

Alfons in Eva povabita Evo na večerjo, da bi se seznanili z Vanesso. Takoj sta si všeč.

Michaelu postane jasno, da se bo moral zelo potruditi, da si spet pridobi Nataschino zaupanje.

Steffen izve, da je opran suma, in to proslavi z Dirkom in Lindo. Dirk se po dolgem času spet počuti kot del družine.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020

Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler

Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.

V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

I: Smrekar Ajda... Žarko in Živa poskušata naučiti podgano Bojanco plesnih korakov za letni ples v skednju. Učne ure so bolj zahtevne, kot sta mislila, saj ugotovita, da ima Bojanca zanimiv smisel za ples.

Razbesneli hudourniki lahko v zelo kratkem času odplavijo oziroma premaknejo tudi več milijonov kubičnih metrov materiala, spodjedajo bregove, prestavljajo struge, v dolini rušijo jezove in mostove, z zemeljskega površja izbrišejo celotna naselja in lahko povzročijo človeške žrtve. V Sloveniji imamo približno 41.000 km vodotokov, vsaj tretjina od teh je hudourniške narave.

Nekoč so se obširne poplave zgodile enkrat na 100 let. Danes so močnejše in dlje trajajoče padavine pogostejše, zato so pogostejše in izrazitejše tudi hudourniške poplave. Hudournike krotimo že več kot 140 let. Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov je gradnja lesene kašte, ki je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Kako se lahko pred divjostjo hudournikov bolje zaščitimo?

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Finalno soočenje parlamentarnih in neparlamentarnih strank pred evropskimi parlamentarnimi volitvami pripravljamo ustvarjalci TV Slovenija, Radia Slovenija in MMC-ja. Na evropskih volitvah, ki bodo 9. junija, bodo slovenski volivci izvolili 9 evropskih poslancev.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Spremljali boste posnetek koncerta zasedbe Jani Šepetavec Quartet, ki je nastopila v Jazz Paradise – Jazz Clubu Gajo. Zasedbo, ki izvaja poslušljivo jazzovsko-bluesovsko glasbo, sestavljajo Jani Šepetavec (saksofon, avtor glasbe), Grega Crnkovič (kitara), Erik Čebokli (bas kitara) in Gašper Peršl (bobni). Novogoriški saksofonist Jani Šepetavec je magistriral na Univerzi za glasbo v Gradcu, pozneje pa svoje igranje izpopolnjeval še na mojstrskih tečajih z mentorji Donom Menzo, Davom Liebmanom in Jerryjem Bergonzijem. Urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.