Toni si hoče ves vesel ogledati novo stanovanje, kamor bo končno preselil svojo družino, a žalostno ugotovi, da je stanovanje namenjeno še nekim drugim dejavnostim znanih političnih osebnosti.
Toni v škripcih najde rešitev. Pod pretvezo medkulturnega dialoga pripelje Strunjanove domov in jih predstavi kot eksotično diplomatsko misijo na obisku v Sloveniji. Medkulturni dialog zaživi v vseh mavričnih barvah....
V majhnem kraju gasilsko društvo pripravlja veselico. Na njej bodo podelili častno priznanje nekdanjemu predsedniku, priredili lepotno tekmovanje in odigrali srečelov. Dekleta so preveč sramežljiva, da bi se razkazovala, na odločitev o zmagovalki poskušajo vplivati družinski člani, nagrade za srečelov pa ves čas izginjajo. Za nameček v vasi zagori domačija. In ker so vsi gasilci na veselici, z gašenjem požara začnejo prepozno, zato kmetija zgori do tal. Nekdo ukrade prav vse loterijske dobitke, celo častno gasilsko sekirico, s katero namerava vodstvo gasilcev nagraditi svojega nekdanjega predsednika.
Zadnji film Miloša Formana, posnet na Češkoslovaškem, je bil v tej državi od nastanka leta 1967 do leta 1988 prepovedan, leta 1989 pa je obveljal za mojstrovino, brezkompromisno satiro komunistične družbe.
Izvirni naslov: HOŘÍ, MÁ PANENKO / Češkoslovaško-italijanski film, 1967 / Režija: Miloš Forman / Scenarij: Miloš Forman, Jaroslav Papousek / Igrajo: Jan Vostrcil, Josef Sebánek, Josef Valnoha.
Zvezdanin gost je dr. Ranko Rajović, ki bo z nami delil dragocena in znanstveno podprta znanja o zgodnjem razvoju otroške inteligence. Predšolsko obdobje je izjemnega pomena za miselni razvoj otroka. Otrokovi možgani se razvijajo z gibanjem. Pomembno je tudi, da naši otroci učenje doživljajo kot igro. Preveč zaščitniški starši s svojimi ravnanji prepogosto nenamerno zaviramo razvoj svojih otrok. »Če bi imela vse te informacije pred leti, ko sem vzgajala svoje otroke, bi bila bolj samozavestna mama,« je po pogovoru povedala Zvezdana.
Gre za glasbeni film o ustvarjanju, požrtvovalnosti, ljubezni, hrepenenju, izgubi in o zavzemanju za »malega« človeka. Vse te vrednote izrisujejo podobo Franeta Milčinskega Ježka (1914–1988), ki je bil igralec, pisatelj, režiser, pesnik in predvsem mojster satire. Imenujemo ga lahko kar slovenski Charlie Chaplin. Šanson je Ježkovo polje ustvarjalnosti, na katerem je dosegel največ. Z vsemi svojimi odlikami in splošno veljavnimi vrednotami je navdihnil domače in svetovne glasbenike, ki v dokumentarnem filmu poustvarjajo njegove pesmi vsak v svojem edinstvenem stilu in v domačem jeziku. To so: Tomaž Pengov – Slovenija, Chris Eckman – ZDA, Hugo Race – Avstralija, John Bonnar (Dead Can Dance) – Avstralija, Cesare Basile – Italija, Robert Fisher (Willard Grant Conspiracy) – ZDA, Kimmo Pojonen – Finska, Josipa Lisac – Hrvaška, Bernays Propaganda in Toni Kitanovski s Cherkezi orchestro – Makedonija. Film inovativno povezuje glasbo ter skrbno izbrano vizualno in zvokovno arhivsko gradivo iz obsežne zakladnice dolgoletnega ustvarjanja tega neverjetnega človekoljuba, ki ga je pri delu vodila misel: »Rad bi bil samo navaden klovn za navadne ljudi. Rad bi bil dvorni norec njegovega veličanstva človeka.«
Scenarij za dokumentarni film, ki je nastal v slovensko-avstrijski koprodukciji, je oblikovala Petra Seliškar in ga tudi režirala v produkciji Petra Pan Film Production ter v sodelovanju z avstrijskim producentom Golden Girls Film Produktion Ges. N. b. R.
Dokumentarni film so financirali Ministrstvo za kulturo RS, RTV Slovenija in RAI TV.
Da je vse skupaj še bolj zanimivo, v svojo družbo vsak teden povabijo tudi posebnega gosta. Z njimi se boste lahko strinjali ali pa ne, vsaka ima pač svoje mnenje.
Čigava beseda bo Zadnja beseda?
Na Kozjanskem, Manca Obersnu, mlada prevzemnica kmetije razvija zgodbo o orehih, kozjanskih jabolkah in sivki.
DOCTOR THORNE / Velika Britanija / 2016
scenarij: Julian Fellowes
režija: Niall MacCormick
v glavnih vlogah: Tom Hollander, Rebecca Front, Ian McShane, Richard McCabe, Phoebe Nicholls, Gwyneth Keyworth, Kate OFlynn, Danny Kirrane, Janine Duvitski, Stefanie Martini, Harry Richardson.
3. del: Wisconsin
Zvezna država Wisconsin je na prejšnjih predsedniških volitvah prevesila tehtnico v korist Donalda Trumpa in tudi na letošnjih bi njeni pretežno beli volivci delavskega sloja utegnili biti odločilni. Grayson Perry bo obiskal skupino upokojenk, gorečih Trumpovih podpornic, in mlade zagovornike pravice do splava. Pogovarjal se bo z materjo, ki nasprotuje cepljenju otrok, in nazadnje obiskal kmetijski sejem, na katerem bo med lepotnim tekmovanjem volov ugotavljal, kako na Združene države Amerike vpliva vse globlji razkol v družbi.
Igrajo: Milena Zupančič, Ratko Polič, Boris Cavazza, Alojz Svete in Nina Valič / Režiser gledališke igre: Dušan Jovanović.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Madžar Lászlo Korima je pred 20 leti prodal stanovanje v mestu, pustil uspešno službo borznega posrednika in se preselil na podeželje. V gozdovih Zempléna, nedaleč od slovaške meje, nabira gobe in išče minerale ter živi mirno življenje sodobnega puščavnika.
Josef Gsell iz Wigratzbada v Allgäuu že 50 let sestavlja nenavadne daljinsko vodene leteče predmete in modele letal vseh oblik in velikosti. Iz lesa balzovca je zgradil celo letečo preprogo, letečo kosilnico in raketoplan.
Elisa Vedovelli in Christian Niedermair sta ljubitelja sibirskih haskijev in dirk s pasjimi vpregami. V domačem Latschu na Južnem Tirolskem skrbita za devet sibirskih haskijev, za katere pravita, da lahko med treningom in divjo vožnjo skozi gozd izživijo svojo neustavljivo željo po teku.
Ta tipični slovenski moški je lahko ojdipovski umetnik, narcisoidni politik ali psihopatski morilec. Glavna junakinja filma Tatjana, ki bi si rada našla slovenskega fanta, s katerim bi si ustvarila dom in družino. Med iskanjem pade v »zajčjo luknjo«, kjer sreča belega zajca - Slavoja Zajčka. Ta jo nato s pomočjo zank in ugank popelje v svet slovenskih moških, ki jim vlada »Slovenska srčna kraljica«. Dokumentarni film Mama je ena sama je bil prikazan na 17-tih mednarodnih filmskih festivalih, po vsem svetu. V New Delhiju je prejel glavno nagrado za montažo, v Jakarti Zlato nagrado festivala, v Franciji pa glavno nagrado festivala - Grand Prix du Festival, mednarodnega filmskega festivala Nancy Lorain.
Prvi val standupa je v Slovenijo butnil proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja. V Ljubljani sta se izoblikovali dve žarišči: v nekdanjem KUD France Prešeren so eksperimentirali Jurij Zrnec, Boštjan Gorenc Pižama, Janez Usenik in druščina. V približno v istem obdobju so v najetem lokalu sredi mesta - najprej redno, nato pa bolj po redko, pod vodstvom Jerneja Kuntnerja nastopale t.i. Nove zvezde komedije (Matjaž Javšnik, Lucija Ćirović, Violeta Tomić itd.).
Po nekaj letih zatišja je Perica Jerković v koprskem študentskem klubu postavil nove temelje s predstavo »Ceu smeh«. Nadaljevalo se je v Kranju (Miki Bubulj, Ranko Babić, Klemen Bučan), v Mariboru (Slavko Škvorc, Martina Ipša) in na koncu so se spet aktivirali v KUD France Prešeren, kjer je standup večere začel pripravljati Vid Valič. Perica Jerković in Andrej Težak – Tešky sta ustanovila skupino Komikaze, ki je bila ključna za razvoj scene. Prvi množični nastop smo videli na Lentu, 2007, kjer so si naši komiki delili oder s hrvaškimi standuperji. Na pobudo Tina Vodopivca je leto kasneje Tešky organiziral prvi Panč festival na Ljubljanskem gradu.
Kakšno leto prej je v produkciji Špas teatra nastala uspešnica 5 moških.com, ki je skupaj s predstavo 5 žensk.com širši domači publiki približala nekaj prvin standup komedije.
Film prikazuje začetke razvoja te zvrsti komedije v Sloveniji in najpomembnejše mejnike. In seveda komike, ki so pustili sled naslednjim generacijam.
V Sloveniji so si ustvarili družine in kariere ter zaživeli novo življenje. V osebnih izpovedih razkrivajo svoje izkušnje in spomine na čas od prihoda do danes. Razmišljajo o svojih srečevanjih z novim in drugačnim, poudarijo raznolika razumevanja sebe ter se sprašujejo o svoji pripadnosti prvotni in novi domovini. Njihova stališča so zaznamovana s pogledi iz različnih kultur, ki se prepletajo v bogatem doživljajskem svetu. Ob njihovi odločnosti, vztrajnosti in pogumu se nam zastavlja ključno vprašanje današnjega časa: ali lahko občutimo globino izkustva človeka, ki si zmore s svojimi prizadevanji v novem okolju ustvariti dom?
Mladi fotograf François že deset let ni obiskal svoje družine, ki živi v kitajski četrti, kjer je odraščal tudi sam. Poročen je s Sophio in živi življenje običajnega Parižana. Toda ko njegova partnerica zanosi, ga spodbudi, naj novico pove svojemu odtujenemu očetu in poskuša obnoviti stike z družino. Françoisu na popotovanju po kitajski četrti moralno podporo daje najboljši prijatelj Bruno, ki se zaljubi v Liso, Françoisovo prijateljico iz otroštva. Izgubljenega sina toplo sprejmejo vsi razen očeta, s katerim ima François zapletene odnose.
Izvirni naslov: MADE IN CHINA / Francija, 2018 / Režija in scenarij: Julien Abraham / Igrajo: Frédéric Chau, Medi Sadoun, Julie De Bona, Steve Tran, Bing Yin, Mylene Jampanoi, Clémentine Célarié.
