Že na prvi pogled se mikrozelenjava razlikuje od kalčkov. Kalčki zrastejo 'na vodi', torej z rednim izpiranjem z vodo. Mikrozelenjava je vsaj 2x večja od kalčkov, pa bolj razvita. Ta zraste na zemlji, potrebujemo le primeren podstavek, lahko tudi cvetlično korito. O mikrozelenjavi smo se na ljubljanskem Nebotičniku pogovarjali z Andrejem Jurejevčičem.

2. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ

Pred nekaj tedni smo v pisarno prejeli sadilni pladenj z blazinico iz mineralnih vlaken in semeni vrtne kreše, da preizkusimo, ali lahko imamo vrtiček tudi na delovnem mestu. Po 14 dneh smo s pomanjšano krešo obogatili kruh z namazom. Odlična malica.

3. RAZMNOŽEVANJE IN PRESAJANJE FIKUSOV

Fikusi so nepogrešljivi v skoraj vsakem stanovanju, spadajo med nezahtevne rastline, ki imajo radi tople in svetle prostore, zagotoviti pa jim moramo še dovolj zračne vlage in jih odmakniti s prepišnih mest. Na obisku pri Urošu Ličnu je strokovnjakinja kluba Gaia svetovala o presajanju in razmnoževanju fikusov.

4. REZ JABLANE IN JABOLČNI ČIPS

Na atrijskem, 50 m2 velikem vrtu urednice oddaje je Sebastjan Lipar opravil zimsko rez jablane. Čeprav marsikdo pozna pravila zimske rezi, v lastnem sadovnjaku kmalu ugotovimo, da vsako drevo raste po svoje... Ana-Marija pa je pri Jerneju Mazeju pobrala še zadnja jabolka, iz njih sta naredila čips.

Ko razburjena Carolyne Georgeu razloži nesporazum okoli psihiatra, ki ga je priporočila v dobri veri, da ga bo obiskala Olivia, Sarah prisili Georgea, da se takoj odpeljeta v Sydney k Jamesu. Andrew glede Anne še vedno noče vreči puške v koruzo in prepriča Elizabeth, da ga povabi na praznovanje božiča v Ash Park. Anna si medtem razbija glavo, zakaj Jack kar naprej zahaja k Polettijevim in poskuša kramljati z njo.

Žanr: zgodovinska drama

Režija: Ava DuVernay

Scenarij: Paul Webb

Igrajo: David Oyelowo, Carmen Ejogo, Jim France, Oprah Winfrey, Tom Wilkinson, Giovanni Ribisi, Tim Roth, Cuba Gooding Jr., Martin Sheen

Šestdeseta leta minulega stoletja, dobrodošli v ameriško mesto Selma, ki slovi po svojem sistematičnem zavračanju volilnih pravic črnskega prebivalstva. V mestu se pod vodstvom Martina Luthra Kinga začnejo protesti, ki se kmalu razširijo tudi v druge ameriške regije. Krvavo zatiranje aktivistov javno mnenje o volilnih pravicah obrne v prid protestnikov, kar vzpodbudi nastanek akta o volilnih pravicah, s katerim se na državni ravni prepove diskriminacija pri volitvah.

Zgodovinska drama Selma izhaja iz predpostavke, da je ameriški predsednik Lyndon B. Johnson (v nadaljevanju L.B.J.) oviral gibanje za državljanske pravice ter da je le obotavljaje in po sili razmer podprl vizijo Martina Lutherja Kinga, ki je zaživela v zgodovinskem pohodu iz Selme v Montgomery leta 1965.

Nasprotno stališče zastopa Joseph A. Califano, nekdanji uslužbenec v kabinetu L.B.J.-ja , ki je po premieri filma opozarjal, da so zgodovinske nepravilnosti v Selmi tako velike, da bi ga bilo treba umakniti iz boja za kakršne koli filmske nagrade. Leta 2015 je bil namreč nominiran za dva oskarja, enega, za glasbo, je tudi dobil. Protestni shodi so bili v resnici L. B. J.-jeva ideja, piše Califano in pri tem citira transkripcijo telefonskega pogovora, v katerem Johnson Kingu predlaga, naj si podporo belcev okrepi tako, da v medije spravi fotografije rasističnega nasilja z ameriškega Juga.

Resnica? Najbrž nekje vmes, oziroma sta jo poznala glavna, že nekaj časa pokojna protagonista – L.B.J in King. V vsakem primeru gre za pomemben, razkošen film o boju za temeljne človekove pravice.