Sarina družina se je podala na tvegano pot begunstva. Iz Iraka so prek Sirija in Turčije ilegalno prispeli na Balkan in od tu v Slovenijo. Tihotapci, ki so jim morali plačati tisoče evrov, so jim v Novi gorici zatrdili, da so že v Italiji. Tako so ostali v Sloveniji, Sara se je poročila, se naučila slovenščine in se dobro vključila v slovensko skupnost.

Po izobrazbi je inženirka fizike, v Sloveniji pa dela z begunci, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter poučuje arabščino. Rada pomaga ljudem v stiski, posebej beguncem, a obenem ocenjuje, da je politika Evrope do tega vprašanja naivna in kratkovidna, saj bogate muslimanske države nočejo sprejemati svojih bratov po veri, tako da ima migrantski pritisk na Evropo tudi politično ozadje. Priseljenci z drugačno kulturo, vero in tradicijo so ljudje v stiski. Pogosto imajo težave z integracijo v evropskih državah, med njimi pa so tudi taki, ki se kulturnemu okolju države gostiteljice niti nočejo prilagoditi.

Sara, ki se je zelo dobro naučila slovenskega jezika in težav z integracijo ni imela, pravi: »Če smo prišli sem, normalno, da spoštujemo našo novo deželo in prvi korak je, da se naučimo jezika. Če hočem biti del družbe, če hočem biti Slovenka, moram govoriti slovensko.« Ob tem, da spoštuje slovenske navade in kulturo, poudarja, da je obenem ponosna tudi na svojo iraško poreklo, ki ga ohranja. Posebej zanimivo je, ko nam med pogovorom, v aramejščini, kaldejskem obrednem jeziku, ki so ga je govoril v Jezusovih časih, prebere molitev.

Zelo zanimiv je njen pogled na svet, posebej na Evropo, za katero meni, da izgublja svojo moralo in vrednote. Glede svoje druge domovine pa pravi: »Moji ljubi Sloveniji želim mir, da bi vedno živeli v miru. In da bomo Slovenci, kamor se štejem, ohranili svojo kulturo in skrb za državo. Da ne bomo mi potem izgubili vsega. Res ne želim, da bi se zgodilo kot z nami, Kaldejci, Aramejci. Mogoče nismo znali dovolj skrbeti za svojo domovino. Ne želim, da bi Slovenci to izgubili.«

Pogovor vodi dr. Jože Možina.

Slikar Domen Slana ustvarja tudi druge izjemne umetnine, med njimi čudovite stole.

Lectarska delavnica v Radovljici se ponaša z 250 letno tradicijo.

Janko Samsa je vrhunski izdelovalec pomanjšanih replik naše tehniške dediščine, predvsem vozov,

Brigita Herjavec pa oblikuje unikatno kermiko.

Voditeljica: Polona Balantič.

Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti

Režiserka: Petra Hauc.

Producent: Ed Friendly Productions

V glavnih vlogah: Melissa Gilbert, Michael Landon, Rachel Lindsay Greenbush, Sidney Greenbush, Karen Grassle, Melissa Sue Anderson

Laurina prijateljica iz otroštva Jane Canfield se vrne v Walnut Grove. Čeprav je slepa, čuti naklonjenost do Isaiaha Edwardsa (ki je star še enkrat toliko kot ona), sčasoma pa naklonjenost preraste v ljubezen. Po operaciji se Jane vrne vid in Isaiah upa, da bosta začela graditi skupno prihodnost. Zaradi negativnega odnosa njegovih prijateljev pa bo to morda ena najtežjih odločitev njegovega življenja.

Producent: Ed Friendly Productions

V glavnih vlogah: Melissa Gilbert, Michael Landon, Rachel Lindsay Greenbush, Sidney Greenbush, Karen Grassle, Melissa Sue Anderson

Walnut Grove obišče potujoči duhovnik častiti Hale, ki si prisluži spoštovanje častitega Aldena, ker cerkvi nameni velikodušno denarno podporo. Tudi meščani ga hitro sprejmejo kot dobrega pridigarja. Ker je častiti Hale vse bolj priljubljen, se častiti Alden boji, da ga bo ta izpodrinil. Gospod Edwards pa posumi, da se nekaj pripravlja, ko ujame častitega Hala na samem z Lauro in Sarah. Medtem se John in Almanzo odpravita na poslovno pot v San Francisco, kjer ju pričakajo vse pasti in vrvež velemesta, kjer se moška s podeželja ne znajdeta.

Zakaj je življenje v dvoje včasih tako naporno? Kako poslušati partnerja in ga zares slišati? Šola odličnosti s predavateljico Neno Dautanac na čelu že vrsto let pripravlja seminarje za pare. Mi smo seminar obiskali na prvo decembrsko soboto v Dobrni. Preproste rešitve za včasih zapletene zagate partnerskih odnosov so z udeleženci delili Barbara in Steve Telzerow, Metka in Miran Brozovič.

Naslov: HUMANITARNO DRUŠTVO ADRA SLOVENIJA

Humanitarna organizacija ADRA je prisotna v več kot 130 državah sveta. Z enostavnim pristopom služi človeštvu vsepovsod in vpliva na življenja ljudi. Tudi v Sloveniji izvaja ADRA številne zanimive in koristne projekte, s katerimi si prizadeva za trajne spremembe in povrnitev dostojanstva najrevnejšim ljudem.

Naslov: REDA ZBIRKA MOHORJEVE DRUŽBE 2019

Redna zbirka Mohorjeve družbe je nekaj edinstvenega v vsej Evropi. Že več kot 160 let prihaja med Slovence in jih oskrbuje s kakovostno literaturo. V zbirki je knjiga za vsak rod od dedka, do vnuka. Za leto 2019 so v zbirki poleg tradicionalnega Mohorjevega koledarja še knjige Na obalah spomina, Od klinopisov do Teodore, Gora ni nora, Iskrica v glavi, ter Družinska pratika 2019.

Christelle je transseksualka. Kot moški je spremenila spol in postala je ženska. Danes se bori za skrbništvo nad svojimi tremi otroki. Ima dekle, ki je prav tako transseksualna oseba.

Jack živi v skvoterski hiši skupaj z drugimi mladimi umetniki. Poleg tega se druži s premožnimi ljudmi iz sveta tenisa. Imel je vodoinštalacijsko podjetje, a je pred šestimi leti vse izgubil.

Marija se dobro spomni predvojnih razmer, živeli so lepo družinsko življenje a potrebno je bilo trdo delati. Oče je bil ranjen v prvi svetovni vojni, sicer pa izredno komunikativen in podjeten človek, zgradil je novo hišo, imeli so že vodovod in elektriko. Preživljali so se z gostilno, mesarijo in kmetijo. Pri hiši je bilo devet otrok. Prav na predvečer tragedije je bilo še posebej veselo: »Otroci smo se igrali na vrtu, Peklajevi in naši, to je bilo tako veselje, da ga še zdaj ne morem pozabit. Takrat je bila zadnjič družina skupaj. Ponoči se je pa zgodilo.«

Po vojni je bila družina razbita, starejši so odšli iz Avstrije naprej v ZDA. Kmalu po vojni jim je komunistični režim pobral še preostanek premoženja in v hišo naselil tuje ljudi. Marija se spomni: »Vsak teden, skoraj vsak dan je prišel kateri, da je premetaval hišo. Okamneli smo, stal si pri miru kot kamen. Zaplenili so nam vse, tudi žlice so prešteli… Veselja v hiši ni bilo več. Mame jaz nisem videla nikdar, da bi se posmejala. Jokala je pa zmeraj.« Mimo hiše so potekale manifestacije in vpitje »Smrt izdajalcem!« čeprav Mravljetovi s kakršnokoli izdajo niso imeli nič. Pač pa je k Mravljetovi mami po vojni prihajal tudi partizan Cjuha in kot se spomni Marija venomer ponavljal: »Mati, jaz nisem bil zraven!« Zveza borcev se družini do danes ni opravičila in pojasnila grozovito početje likvidatorske skupine Dolomitskega odreda.

Marija pravi, da bi lahko znreli vsi skupaj po šoku,ki so ga doživeli, vendar je imela mama posebno moč – moč vere in s pomočjo tega so prestali tudi najtežje preizkušnje. Veliko so jim pomagali tudi strici in sosedje. Ko se je poročila in je prišel moški v hišo so nekoliko lažje zaživeli, pravi Marija. Rodili so se jima štirje otroci od katerih je Marija se je poročila in imela štiri otroke, od tega je eden, Marjan (bil je član Slovenskega okteta) že pokojni.

Marija veliko razmišlja o preteklem tragičnem dogajanju, podoživlja noč, ko je izgubila očetu in brate ter sklene: »Vem, da so vsi v nebesih. Bili so pravi ljudje in ne kakšni razbojniki… Jaz še za moje za sovražnike molim. Za tiste, ki vem, molim vsak večer.«.