Drage gledalke in gledalci, današnjo oddajo Pod drobnogledom posvečamo 10-letnici Pomurske gospodarske zbornice.
Scenaristka: Ana Dular Radovan
Dlesk, lišček, taščica, kavka, pivka, rumenonogi galeb, mala uharica, postovka, kanja, mlakarica in tako naprej. Vse so ptice, seveda. Vendar vse naštete in še približno 50 drugih vrst gnezdi v mestu. V Ljubljani. O pticah v mestu in mestu za ptice bomo govorili v tokratni Turbulenci.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
In kako visoka je sploh lahko lesena stolpnica? Na Dunaju trenutno gradijo 24 nadstropno, po svetu pa načrtujejo še višje.
Najvišja popolnoma lesena zgradba v Sloveniji je veliko nižja. Preverili bomo njeno statiko in požarno varnost. Predstavili vam bomo tudi izjemno slovensko inovacijo, ki omogoča kvalitetno in varčno leseno gradnjo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőr
http://www.rtvslo.si-tocka/.
Permakulturno biodinamično visoko gredo na sejmišču v Gornji Radgoni so pred dvema letoma temeljito obnovili, plasti so zdaj še dovolj hranljive, da lahko sejemo in sadimo nove vrtnine. Z vrhnjega dela smo najprej umaknili slamo, pobrali še zadnji motovilec, gredico pa plitko prerahljali in poravnali. Pri sajenju vrtnin smo najprej naredili jamice, vanje nalili vodo in počakali, da ta nekoliko odteče.
2. CEPITEV BOSKOPSKEGA KOSMAČA
Boskopski kosmač je naključni sejanec, najden v 19. stoletju. Plodovi te jablane so debeli, zelenkastorjave barve in kiselkastega okusa. Sorta je nagnjena k izmenični rodnosti, ker pa je odporna proti boleznim, so se v nasadu v Krškem odločili, da jo začnejo znova vzgajati. Že pozimi so požagali stara drevesa, ter jih pomladili in požlahtnili s cepljenjem v za lub.
3. JARICA – LEPOTICA Z BOHORJA
Na planoti Bohor se še zdaj bohotijo pomladanske cvetlice. Med njimi je tudi živorumena jarica. Bogata humusna tla Bohorja so njena redka avtohtona rastišča v Sloveniji. Ker je, enako kot recimo navadni mali zvonček, zaščitena, smo v prekršku, če jo izkopavamo ali nabiramo semena. V aprilsko deževnem dnevu smo jo občudovali s kamero.
In kako visoka je sploh lahko lesena stolpnica? Na Dunaju trenutno gradijo 24 nadstropno, po svetu pa načrtujejo še višje.
Najvišja popolnoma lesena zgradba v Sloveniji je veliko nižja. Preverili bomo njeno statiko in požarno varnost. Predstavili vam bomo tudi izjemno slovensko inovacijo, ki omogoča kvalitetno in varčno leseno gradnjo.
Prešernova pesnitev je partitura časa, ki se je ustavil v enem samem trenutku. Bitka je prelom. Izpod drobnogleda čustev v mirujoči večnosti pričakovanja se zgodi iznenada – viharno, hitro, nasilno. Sanje razpadejo v prah.
Zadnje ljubezensko srečanje Črtomira kot zemeljskega bitja iz preteklosti in Bogomile, poosebljene svetlobe, je labodji spev poganstva. Beseda postane ječa, ki sili v nespremenljivo zapisano usodo ločitve. Lepota se skriva tudi v odpovedi.
Po prvi svetovni vojni, v času Kraljevine SHS, so deli slovenskega ozemlja po Rapalski pogodbi pripadli Italiji in prihajajoči fašizem je pognal veliko Slovencev z domače zemlje. Naseljevali so se tudi v bližini Banjaluke.
Slovenci so zelo kmalu začutili potrebo po povezovanju in druženju. Že leta 1923, kakor govorijo listine, je bilo ustanovljeno prvo slovensko izseljensko kulturno društvo Triglav. Kmalu je bila osnovana Slovenska kmečka zadruga, priljubljeno zbirališče je postala Slovenska kuhinja. Izjemno aktivni pa so bili Slovenci tudi v Slatini.
Leta po drugi svetovni vojni so organizirane dejavnosti Slovencev zastale, bile so celo nezaželene. A zadnja vojna vihra na tleh Bosne in Hercegovine je naše rojake znova združila. Društvo Triglav je od začetne potrebe po povezovanju in iskanju pomoči za v vojni prizadete kmalu razširilo področje delovanja. Široka pahljača dejavnosti se je razvila v zadnjih dvajsetih letih. Avtor oddaje je Dušan Tomažič.
Vabljeni k ogledu!
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőr
In kako visoka je sploh lahko lesena stolpnica? Na Dunaju trenutno gradijo 24 nadstropno, po svetu pa načrtujejo še višje.
Najvišja popolnoma lesena zgradba v Sloveniji je veliko nižja. Preverili bomo njeno statiko in požarno varnost. Predstavili vam bomo tudi izjemno slovensko inovacijo, ki omogoča kvalitetno in varčno leseno gradnjo.
ozivalih@rtvslo.si.
Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiserka: Petra Hauc.
Z aprilom je prevzel službo novi policijski vikar Igor Jereb. Pri Svetem Jožefu v Ljubljani je bilo prvo vseslovensko srečanje moških. Na Teološki fakulteti v Ljubljani so razpravljali na kongresu zakonski in družinski terapevti, kako živeti v odnosih.. Mladi iz Kočevsko - Ribniške kotline so še zadnjič letos zaigrali Ribniški pasijon v Škofji Loki.
izzivi@rtvslo.si.
http://www.rtvslo.si-tocka/.
-W.A.Mozart: Uvertura k operi Figarova svatba;
-W.A.Mozart: Non mi dir, arija Donne Anne iz opere Don Giovanni, solistka: Andreja Zakonjšek Krt;
-W.A.Mozart: Ah, guarda sorella, duet Fiordiligi in Dorabelle iz opere Cosi fan tutte, solistki: Andreja Zakonjšek Krt, Irena Petkova;
-G.Verdi: Sempre libera, arija Violette iz opera La traviata, solistka: Petya Ivanova;
-G.Verdi: Lunge da lei, arija Alfreda iz opere La traviata, solist: Martin Sušnik;
-G.Donizetti: Ah, un foco insolito, arija Pasquala iz opere Don Pasquale, solist: Jaki Jurgec;
-G.Donizetti: Via, da brava, tercet Norine, Pasquala in Malateste iz opere Don Pasquale, solist: Petya Ivanova, Jaki Jurgec, Jure Počkaj.
Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta!
-G.Verdi: Uvertura k operi Moč usode;
-G.Verdi: Pace, pace mio Dio, arija Leonore iz opere Moč usode, solistka: Rebeka Lokar;
-G.Bizet: Chanson boheme iz opere Carmen, solistka: Guadalupe Barrientos;
-G.Bizet: Votre toast, je je peux vous le rendre, arija Escamilla iz opere Carmen, solist: Jure Počkaj;
-G.Verdi: Nel giardin del bello, arija Eboli iz opere Don Carlo, solistka: Irena Petkova;
-G.Puccini: Oh mio babbino caro, arija Laurette iz opere Gianni Schicchi, solistka: Sabina Cvilak;
-G.Puccini: Scuoti quella fronda di ciliegio, duet Čočo san in Suzuki iz opere Madama Butterfly;
-E.Kalman: Heia, heia, in den Bergen, arija Silve iz operete Kneginja čardaša, solistka: Sabina Cvilak;
-A.Lara: Granada, solist: Martin Sušnik.
Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta!
Voditeljica: Polona Balantič.
V rubriki kulturnih prireditev pa povabili v kranjski grad Khislstein, v katerem je na ogled razstava z naslovom V roki puščica, doma pa ljubica, ki se osredotoča na počastitev stote obletnice konca soške fronte in münchenski Muzej človek in narava, kjer se vse vrti okoli vode, ki v vseh oblikah, barvah in agregatnih stanjih oblikuje naš planet.
Oddaja je nastala po ideji Nike Grabeljšek, doc. dr. Aleksandre Berberih Slane in Silve Volf, raziskovanje in besedilo je delo Mateja Korošca, direktor fotografije je Damijan Krajnc, za luč je odgovoren Aleksander Ros, za ton Tomaž Pečar, montažo Igor Purnat, za scenarij Matej Korošec, Bojana Rudl in Damijan Krajnc ter režijo Bojana Rudl.
Fabrika Maribor tako prinaša zgodbe nekdanjih največjih mariborskih industrijskih gigantov, kot so Tovarna avtomobilov Maribor – TAM, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstila tovarna – MTT, Mariborska livarna Maribor, Elektrokovina, Metalna, Marles, Zlatorog, Swaty in drugih, skozi oči tistih, ki so delali na »proizvodnih linijah«.
Industrija je namreč v Maribor prišla po spletu naključij, ko so železniško progo Dunaj–Trst namesto skozi Ptuj speljali skozi Maribor. V Mariboru je zagorela prva električna žarnica v tem delu Evrope, zaradi razcveta tekstilne industrije je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja poimenovan jugoslovanski Manchester, med drugo svetovno vojno pa je vse njegovo gospodarstvo zadovoljevalo potrebe vojske tretjega rajha. Po vojni je bil v Mariboru izdelan prvi jugoslovanski tovornjak, pa znameniti Titov Modri vlak. V njem se je zgodil prvi, še jugoslovanski stečaj in največji propad industrije v regiji.
Posebnost dokumentarne oddaje Fabrika Maribor je tudi avtorska glasba skupine StrojMachine. Člani skupine pa se tudi pojavljajo kot vezni element dokumentarne oddaje. Vabljeni k ogledu!
Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiserka: Petra Hauc.
Tony živi s 24-letnim sinom Kristjanom, s katerim sta velika prijatelja, predvsem zato, ker sta se Tony in Kristjanova mati pred 23 leti ločila. Tony je očetovsko vlogo izpolnjeval le ob koncih tedna in ko je bil prost. Kristjan je otrok ljubezni, toda Tony pred poroko ni imel priložnosti bolje spoznati njegove matere. Ko se je Kristjan rodil, je na Hrvaškem še vedno divjala vojna. To so bili težki časi. Tony je bil med redkimi fotoreporterji, ki so posneli nekaj izjemno odmevnih vojnih fotografij. Tony ni niti pomislil na to, da bi pustil fotografijo in se popolnoma posvetil družini.
Rusmira je mati samohranilka. Ima tri otroke, 14-letno Emino, 10-letnega Amina in 7-letnega Emirja. Oče je družino zapustil pred petimi leti in odtlej ne skrbi več za otroke. Toda Rusmira je prava borka in pripravljena je narediti vse, da bi njeni otroci živeli v sprejemljivih razmerah. Zdravstveno zavarovanje otrok je na vrhu njenega seznama, pa vendar jim to zaradi statusa začasnih humanitarnih prebežnikov na Hrvaškem ne pripada, čeprav so bili vsi trije rojeni na Hrvaškem. Toda hrvaška birokracija je neusmiljena in do težav »tujcev« ne pristopa »človekoljubno«. Rusmira na Hrvaškem gotovo ni tujka, saj v Zagrebu živi že 25 let. Skoraj 20 let je bila begunka, saj je med tistimi, ki so jih med vojno v nekdanji Jugoslaviji izgnali iz domovine in po 25 letih še vedno živijo v slabih razmerah.
Aurwa je sirski begunec, prosilec za azil, ki živi že leto in pol v azilnem centru v Zagrebu. Enkrat je bila njegova prošnja že zavrnjena. Zdaj je v pričakovanju rešitve svoje pritožbe in je glede na mnenje svojega odvetnika o zadevi zmerno optimističen. Njegova setra živi v Angliji, starejši brat v Avstraliji, oče pa je ostal sam v Damasku. Mati je že 16 let mrtva. Aurwa je skladatelj, učitelj arabskega petja in glasbeni inženir, ki je vseskozi okupiran z glasbenim delom in v tem zelo uživa.
http://www.rtvslo.si-tocka/.
(1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi
skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.
Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom
dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte,
kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.
