Med drugim bomo prisotni na filmskih festivalih v Ljutomeru, Motovunu, Pulju in Sarajevu, festivalu Lent, Festivalu Ljubljana, Festivalu Soča Reagge, Metalkampu, Festivalu Radovljica, Soboških dnevih, Soča Reagge, Brežiškem festivalu, in mnogih drugih.

Oddajo ustvarjajo novinarke in novinarji kulturno-umetniškega in razvedrilnega programa s kolegi iz dopisništev doma in v tujini.

Voditelji: Nataša Mihelič, Andreja Kočar, Bernarda Žarn, Mojca Mavec, David Urankar, Teja Kunst

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah; tako vsako leto v odmevni akciji TV-POROKA pred televizijskimi kamerami poročimo par, ki ga izberejo gledalci, hkrati pa s strokovnjaki razpravljamo o partnerskih in družinskih odnosih. V televizijski akciji Moje zdravo telo pa gledalce spodbujamo k bolj zdravemu življenjskemu slogu in spoznavamo trende pri ohranjanju mladostnosti in vitalnosti. Oddaja Dobro jutro je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejžih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Oddaja Dobro jutro se podaljšuje v Dober dan, s katerim v sodelovanju z RTV centrom Koper v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin, z gledalci razpravljamo o fenomenih sodobne družbe in pripravljamo atraktivno kuharsko tekmovanje za gledalce. Dober dan ima svetovalni predznak in je nadgradnja Dobrega jutra

Prodajna galerija in odprt atelje »Dobra vaga« prinaša nov koncept urbane kulture na ljubljansko tržnico.

Peter Ogorelec je vrhunski izdelovalec maket.

Krajinski park Lahinja skriva bogato naravno in kulturno dediščino.

S skupino Solinarska družina v Piranu slikovito obujajo solinarsko tradicijo

Režiser: Kenji Tanaka

Producent: Atsushi Shirotani

V glavnih vlogah: Machiko Ono, Mari Natsuki, Yumi Asou, Chiaki Kuriyama, Chiharu Niiyama, Terue Shoji, Akira Takarada, Yukiyo Toake, Masaomi Kondo,

Kaoru Kobayashi

Zgodba se začne leta 1924, Itoko Ohara je tedaj 11-letno dekle svobodomiselnega duha, je najstarejša hči Zensaku, ki ima majhno šivalnico in trgovino s kimoni. Itoko že kmalu ugotovi, da je šivanje kimonov posel, ki izumira ter predlaga mami, naj se lotita izdelave zahodnih oblačil, v kar pa Zensaku ne privoli. Itoko zato odide od doma, dela v trgovini in se uči šivanja oblačil z zahoda. Medtem Zensaki posel s kimoni skorajda propade in odloči se, da bo vseeno dala možnost Itoko, ki potem prevzame posel . Poroči se s krojačem, imata tri hčere in vse se zdi kot v pravljici do druge svetovne vojne, ko se v družini zgodi tragedija. Po vojni Itoko pomaga hčeram, da uresničijo svoje sanje in marca 2006 v starosti 92 let umre. Gre za sago o japonski ženski, ki si je drznila početi nekaj, kar ni bilo v skladu s tradicionalnimi pravili, zaradi česar je imela obilo težav, vendar na koncu dokazala, da je bila njena pot prava.

Jesen 1954. 41-letna Itoko priredi prvo modno revijo v svoji trgovini. Njena najstarejša hči Juko želi študirati umetnost v Tokiu, vendar ji Itoko tega ne dovoli. Čez pol leta pa ji vendarle dovoli, da gre na šiviljsko šolo v Tokio. Ko jo med počitnicami obišče njen učitelj iz Tokia, ga močno ganejo risbe njene mlajše sestre Naoko

Režiser: Kenji Tanaka

Producent: Atsushi Shirotani

V glavnih vlogah: Machiko Ono, Mari Natsuki, Yumi Asou, Chiaki Kuriyama, Chiharu Niiyama, Terue Shoji, Akira Takarada, Yukiyo Toake, Masaomi Kondo,

Kaoru Kobayashi

Zgodba se začne leta 1924, Itoko Ohara je tedaj 11-letno dekle svobodomiselnega duha, je najstarejša hči Zensaku, ki ima majhno šivalnico in trgovino s kimoni. Itoko že kmalu ugotovi, da je šivanje kimonov posel, ki izumira ter predlaga mami, naj se lotita izdelave zahodnih oblačil, v kar pa Zensaku ne privoli. Itoko zato odide od doma, dela v trgovini in se uči šivanja oblačil z zahoda. Medtem Zensaki posel s kimoni skorajda propade in odloči se, da bo vseeno dala možnost Itoko, ki potem prevzame posel . Poroči se s krojačem, imata tri hčere in vse se zdi kot v pravljici do druge svetovne vojne, ko se v družini zgodi tragedija. Po vojni Itoko pomaga hčeram, da uresničijo svoje sanje in marca 2006 v starosti 92 let umre. Gre za sago o japonski ženski, ki si je drznila početi nekaj, kar ni bilo v skladu s tradicionalnimi pravili, zaradi česar je imela obilo težav, vendar na koncu dokazala, da je bila njena pot prava.

Jesen 1954. 41-letna Itoko priredi prvo modno revijo v svoji trgovini. Njena najstarejša hči Juko želi študirati umetnost v Tokiu, vendar ji Itoko tega ne dovoli. Čez pol leta pa ji vendarle dovoli, da gre na šiviljsko šolo v Tokio. Ko jo med počitnicami obišče njen učitelj iz Tokia, ga močno ganejo risbe njene mlajše sestre Naoko

Gostje v studiu pa bodo razpravljali o odprtih vprašanjih in izzivih, ki čakajo državo po 26-ih letih

A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző

Voditeljica: Ksenija Horvat

Ta edina utrjena vas v Goriških brdih je danes lepo obnovljena in je od leta 1985 kulturni spomenik.

V dolini Val Tramontina je ob letošnji suši umetno jezero Redona presenetilo s posebno predstavo: kot duhovi iz preteklosti so se pokazali kamniti obrisi ene izmed vasi, ki so jo v 50. letih prejšnjega stoletja zaradi gradnje jezu izselili in potopili.

Oljka velja za sveto drevo, oljčno olje pa za tekoče zlato. Oboje je cenjeno in globoko vraščeno tudi v življenje in običaje ljudi hrvaškega primorja.

Mladi iz Hódmezővásárhelya in Szegeda so pred štirimi leti ustanovili košarkarsko skupino Fly Addiction, ki med igranjem košarke preseneča z neverjetni akrobacijami

Med drugim bomo prisotni na filmskih festivalih v Ljutomeru, Motovunu, Pulju in Sarajevu, festivalu Lent, Festivalu Ljubljana, Festivalu Soča Reagge, Metalkampu, Festivalu Radovljica, Soboških dnevih, Soča Reagge, Brežiškem festivalu, in mnogih drugih.

Oddajo ustvarjajo novinarke in novinarji kulturno-umetniškega in razvedrilnega programa s kolegi iz dopisništev doma in v tujini.

Voditelji: Nataša Mihelič, Andreja Kočar, Bernarda Žarn, Mojca Mavec, David Urankar, Teja Kunst

RASHOMON

Japonska, 1950

Režija: Akira Kurosawa

Scenarij: Akira Kurosawa, Shinobu Hashimoto, po zgodbah Ryunosuke Akutagawa

Igrajo: Toshirô Mifune, Machiko Kyô, Masayuki Mori

Kurosawova vplivna mojstrovina se je v zgodovino vpisala z izjemno rabo načela multiple naracije oziroma nezanesljivih pripovedovalcev, ki so nosilci različnih, protislovnih pripovednih perspektiv. Izraziti suspenz, ki izvira iz ugibanja, katera je pristna in resnična, še danes buri gledalčevo domišljijo. Kurosawa je za film prejel beneškega zlatega leva in častnega oskarja.

Trije popotniki se pred nevihto zatečejo v nekdanje svetišče Rašomon. Dva popotnika, duhovnik in lesar, se spominjata zgodbe o umorjenem samuraju, čigar truplo je našel lesar pred tremi dnevi v gozdu. Oba sta bila poklicana za priči na sodnem procesu. Duhovnik je pričal o srečanju s samurajem in njegovo ženo, ki sta potovala skozi gozd le nekaj trenutkov pred umorom. Na procesu so nastopile še tri priče: zloglasni bandit Tajômaru, ki naj bi umoril samuraja in posilil njegovo ženo, samurajeva žena in pa sam samuraj, ki zgodbo o lastni smrti razkrije skozi človeški medij. Vsak od njih pove zgodbo s podobno strukturo – to, da je Tajômaru ugrabil in zvezal samuraja ter posilil njegovo ženo, toda njihova pričevanja ne tvorijo skladne zgodbe o motivaciji in dejanskem poteku zločina

Voditeljica: Ksenija Horvat