- színelőadás a költészet napja alkalmából (Erdélyi Magyar Televízió);
- kulturális események a költészet napja alkalmából Csíkszeredán (Erdélyi Magyar Televízió);
- Varga Lia felvidéki pedagógus (Szlovákiai Magyar Televíziós Hírportál);
- a határon átnyúló Theatro program (Újvidéki Televízió);
- „A legkedvesebb Csukás István művem – rajzpályázat (Keszthelyi Televízió);
- az autizmus világnapja (Szombathelyi Televízió);
- Szombathelyen bemutatták a Lendvai Tévéstúdió Almásy Györgyről készített filmjét (Lendvai Tévéstúdió);
- Vajdasági Magyar Amatőr Színjátszók Találkozója (Újvidéki Televízió);
- Balatoni Hal- és Termelői Piac (Keszthelyi Televízió);
- szemétszedési akciók (Szombathelyi Televízió).
Drage gledalke in gledalci, danes si lahko v oddaji Brez meja ogledate naslednje prispevke:
- gledališka predstava ob dnevu poezije;
- kulturne prireditve ob dnevu poezije v Miercurea-Ciucu;
- slovaška pedagoginja Lia Varga;
- čezmejni program Theatro;
- »Moje najljubša stvaritev Istvána Csukása« - likovni natečaj;
- predvajanje filma TV-studia Lendava o Györgyu Almásyju v Sombotelu;
- srečanje madžarskih amaterskih gledališčnikov iz Vojvodine;
- Ribiška tržnica in tržnica pridelovalcev ob Blatnem jezeru;
- akcija pobiranja smeti.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
http://www.rtvslo.si-tocka/.
Letos je zaradi snega in dežja v zemlji dovolj vlage, zato je ob prvih sončnih žarkih narava hitro vzbrstela. Vrtičkarji že pridno vihtimo grablje, rahljalnike in motike, pred setvijo in sajenjem je treba pripraviti - prerahljati in poravnati gredice. Podobno je treba prerahljati trato.
2. Z GAIO NA OBISKU: PARADIŽNIKI V RASTLINJAKIH
Zaradi hladnega vremena v marcu so letos kasneje vzcvetele tudi rastline v toplejših delih Slovenije. Na Biotehniški šoli Šempeter dijaki že pridno urejajo okolico šole in pripravljajo obdelovalne površine, pelargonije in sadike zelenjadnic v rastlinjakih čakajo, da jih presadijo v balkonska korita, rastlinjake ali na prosto. V rastlinjake je sredi aprila že mogoče saditi plodovke, paradižnik, ki ga v zemljo vsadimo globlje kot druge sadike.
3. PRI ZDENKI SMO PRESADILI LIMONOVEC
Gospodinja Zdenka na kmetiji Stajnkovih goji močno strast do limon. Ker poleti limonovcem ustrezajo zunanje temperature, med 15 in 30 °Celzija, jih pri Zdenki v zavetrno in bolj senčno lego ob hiši običajno postavijo že konec marca, ko tudi ponoči ni več pod lediščem. Če pa je napovedana zmrzal, jih spet pospravijo v hišo ali vsaj pokrijejo. Limonovec sprva presajamo v večji lonec na 2 do 3 leta, starejšega pa na 5. Rastlino redno krajšamo, da ne zraste previsoko.
4. FLORA 2018 IN TRENDI
Na 23. sejmu Flora v Celju smo se sprehodili med cvetlicami, semeni, sadikami. Dobili smo tudi kak koristen nasvet glede uporabnosti različnega vrtnega orodja in pripomočkov ter krajinskega urejanja vrtov. Veliko zanimanja so požele tekmovalne kreacije prihodnjih rodov cvetličarjev, vrtnarjev in aranžerjev. Obiskovalci so se ustavljali tudi pred odrom, kjer so domači floristi vešče prikazovali letošnje cvetličarske trende. Simon Ogrizek je v trenutku pričaral šopek za vsako priložnost.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
ozivalih@rtvslo.si.
Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik
Režiser: Slavko Hren.
Mladi so se pomerili na ŠportKAT IGRAH 2018. Animatorji oratorijev so se na Bledu poglabljali v duhovnost. Pastoralni delavci pa razmišljali na simpoziju o spremljanju družin od krsta do obhajila. Komorna zasedba Akademije za glasbo v Ljubljani nas pod taktirko Daliborja Miklvačiča vabi na Sakralni abonma.
izzivi@rtvslo.si.
http://www.rtvslo.si-tocka/.
Pahor opiše, kako ključen je bil za njegov pisateljski preboj v svet rojak Evgen Bavčar, ki mu je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja na široko odprl vrata v francoske kulturne kroge. Šele ko je s svojo literaturo in nastopi uspel v Franciji, se je uveljavil tudi v Evropi, v Italiji in v večji meri tudi v Sloveniji. Pravi, da ju z Bavčarjem veže podobna usoda njunih mater: »Imava nekaj skupnega, tudi naše primorsko gledanje na slovensko književnost in na slovenstvo, ki je drugačno od ljubljanskega. In to je velika sreča, da imamo Bavčarja.«
V spominih se večkrat vrača k prijatelju Edvardu Kocbeku, za katerega pravi, da so ga komunisti v celoti izkoristili za svoje namene in ga potem skušali uničiti oz. onemogočiti, podobno kot vse krščanske socialiste, ki so bili v partizanih. Pahor spregovori tudi o svojem videnju slovenske samostojnosti, kjer je med slovenskimi literati oral ledino in navdihoval tudi krog Nove revije. Pri svojem delovanju ni poznal oportunizma, ampak je sledil resnici: »Računal sem, da če govorim po pravici, mi nihče ne more nič!«
Pričevanje, ki ga lahko razumemo kot pisateljevo oporoko svojim rojakom, 104-letni Boris Pahor sklene s pozdravi tistim, ki ga bodo poslušali. Zlasti si želi, da bi bili to mladi ljudje, da bi šole, tudi prek njegovega pričevanja, poskrbele, da mladi izvedo, kaj je moral slovenski in primorski človek prestati, da je ostal zvest sebi in svojemu jeziku.
Voditeljica: Polona Balantič.
Na osnovi lobanje so po 550 letih rekonstruirali podobo zadnjega grofa Celjskega.
17 letni Aleksej Jurca je zmagal na zadnji olimpijadi iz astronomije in fizike.
Zijalo, izvir reke Temenice pri Trebnjem, je zavarovan kot naravni spomenik.
Delavnica Kosmač v Tržiču izdeluje replike predmetov iz etnološke dediščine.
Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik
Režiser: Slavko Hren.
Voditeljica: Polona Balantič.
V nadaljevanju oddaje se bomo seznanili z novostmi pri raziskovanju piramid pri Visokem v Bosni in Hercegovini, skupnost Jehovovih prič pa bo predstavila knjigo z naslovom »Rehabilitacija Kristusa boga«.
http://www.rtvslo.si-tocka/.
(1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi
skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.
Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom
dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte,
kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.
Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
