Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko zadnje domače in tuje novice, napovedi športnih, kulturnih in zabavnih prireditev, vremensko napoved za prihodnje dni ter informacije o sporedu.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo redaktorice: Andreja Kočar, Meta Česnik, Nina Jerman, Melita Kontrec in Špela Kožar.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu!

PRIMORSKA KRONIKA je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.

A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

V prvem tisočletju pred našim štetjem so ljudje za izdelavo orožja, orodja in drugih predmetov pridobivali in uporabljali železo. Narodni muzej Slovenije hrani eno izmed najdragocenejših zbirk evropske železne dobe. Bogate najdbe dokazujejo obstoj revolucionarnih novosti in pričajo o takratnem življenju ljudi. Vemo, da je tedaj cvetela trgovina, iz baltskih držav je v naše kraje prišel jantar, ljudje so potovali peš, z vozovi in v karavanah ter pluli po morju in rekah. Najnovejša odkritja in zgodbe železne dobe pa razkrivajo, da so se pomembni civilizacijski vidiki, kot je na primer pisava, na našem ozemlju pojavili že stoletja pred prihódom Rimljanov. Kaj lahko ugotovimo iz ostankov kosti? In kaj iz maščob v posodah, ki so jih v času železne dobe pridajali mrtvim? Razkrivali bomo nova odkritja o železni dobi.

Pridružili smo se delovni akciji na domačiji Koki, ki je varno zatočišče rešenih rejnih živali. Z ambasadorko živali, Darjo Žnidaršič, smo spregovorili o odnos med ljudmi in živalmi. Obiskali smo zaščitnika pravic živali, Aleksandra Kamenika. Opozarjamo na to, kako nevarno je sonce za mačke. Spregovorili smo o pomenu zooloških zbirk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Vabljeni k ogledu!

ozivalih@rtvslo.si.

Je mogoče preživeti na majhni kmetiji na Goričkem , po tem ko si imel dobro službo v banki in trgovskem podjetju. Miha in Katja sta po dveh letih življenja na kmetiji vedno bolj prepričana, da je to mogoče. Pred nekaj leti sta prodala stanovanje v Ljubljani , odšla na Goričko, kjer danes živita na kmetiji in pridelujeta čaje iz konoplje , ajde in drugih zelišč. Kot mlada kmeta sta pridobila tudi evropski denar za izgradnjo nove sušilnice. Svoje odločitve, da zapustita mesto nista nikoli obžalovala.

Vabljeni k ogledu !

R: Hren Slavko... Dokumentarni filmi pomembno prispevajo v mozaik javnega diskurza, poglobljeno govorijo o temah, kot so ekologija, preživetje planeta, populizem, aktivizem, angažiranost, ... V Umetnem raju predstavljamo Fernanda Solanasa, argentinskega okoljskega aktivista, ki že leta s kamero spremlja velike onesnaževalce v kmetijstvu; brazilski antropolog Luiz Bolognesi se je s kamero odpravil v pragozd do še pred nekaj desetletji neodkritega plemena Paiter Surui; Ruth Beckermann je na Berlinalu prejela nagrado za Valček z Waldheimom, film o nacistični preteklosti nekdanjega avstrijskega politika in predsednika OZN. Na ljubljanskem Festivalu dokumentarnega filma je bila retrospektiva duhovite latvijske režiserke Laile Pakalnine, sestri Ida in Maja Weiss sta v kamero ujeli svojo družino, Ida je posnela portret Petra Braatza, Maja Weiss se v avtoportretu ob petdesetletnici ozre na svojo angažirano filmsko kariero in družinsko življenje.

Avtorica oddaje: Zemira A. Pečovnik

Režiser: Slavko Hren.

Nobelov nagrajenec fizik John Hughton je dejal, da je »bolj pomembno od dejstev, da je človek v skladu s svojim okoljem in Stvarnikom.« Isaac Newton je zatrjeval, da »obstaja en Bog Oče, kateremu pripadajo vse stvari in v katerem smo mi ter en Gospod Jezus Kristus, po katerem so vse stvari, pa tudi mi.« Ali si znanost in vera res ne nasprotujeta? Ni Charles Darwin zavrgel misel o Bogu Stvarniku? Po Albertu Einsteinu »znanost brez vere šepa in tudi vera brez znanosti je slepa, zato se znanost in vera že štiri stoletja dopolnjujeta.

Mladi so se pomerili na ŠportKAT IGRAH 2018. Animatorji oratorijev so se na Bledu poglabljali v duhovnost. Pastoralni delavci pa razmišljali na simpoziju o spremljanju družin od krsta do obhajila. Komorna zasedba Akademije za glasbo v Ljubljani nas pod taktirko Daliborja Miklvačiča vabi na Sakralni abonma.

Naša ekipa je bila na predstavitvi dveh novih hlevov v Podravju, ki jo je organiziral KGZ Maribor. V studiu sta se nam pridružila dr. Stanko Kapun in Zita Flisar Novak, strokovnjaka s KGZ MS, ki že več kot četrt stoletja sodelujeta z nami pri pripravi prispevkov s področja poljedelstva. Bili smo tudi med poljedelci s Podravja, ki menijo, da imamo v Sloveniji pri usklajevanju interesov kmetijstva in varstva vodnih virov še vedno težave. Oddajo zaokrožamo s prispevkom o ultrazvočni diagnostiki pri govedu.

Tokrat bomo v oddaji pokazali, kako zahtevno je delo žagarjev, ki se morajo med drugim spopadati tudi s kakovostjo lesa- ta pa je v različnih pogojih v katerih raste les, precej različna. Tako se morajo temu posledično, prilagajati tudi v mizarstvu, da so njihovi izdelki kvalitetni in obstojni več let. Poskušali bomo tudi izvedeti ali imajo slovenska podjetja, ki ponujajo montažne hiše sploh dovolj domačih surovin ali jih morajo iskati v tujini ? Urednica in voditeljica oddaje je Duška Lah. Vabljeni k ogledu!

izzivi@rtvslo.si.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

PRIMORSKA KRONIKA je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Ob ponedeljka do petka videospoti po uredniškem izboru in prvo mesto lestvice. Ob sobotah in nedeljah je na sporedu lestvica od 12. do 1.mesta in nekaj predlogov. Urednik oddaje je Tomaž Gasparič. Vabljeni k ogledu!

http://www.rtvslo.si-tocka/.

Boris Krabonja, profesor zgodovine na mariborski Srednji ekonomski šoli, je pred slabima dvema letoma ustanovil društvo Up-ornik, za poslanstvo pa je izbral besedno zvezo premagovanje revščine. V letu 2017 so ga bralci Večera izbrali za medijsko osebnost leta, ker s skupino ljudi redno pomaga posameznikom in družinam pri spopadanju z vsakodnevnimi finančnimi težavami.

Pisatelj in akademik Boris Pahor se v tretjem delu svojega ekskluzivnega zgodovinskega pričevanja z vsem svojim bitjem postavi za narodno zavest in slovenski jezik, rekoč: »To ni noben nacionalizem, imeti svoj jezik, svojo identiteto, svojo kulturo.« Izpostavi, da se je vedno zavzemal za to, da se o Slovencih govori kot o samostojnem narodu v Evropi. Pahor izraža svojo skrb in nasprotovanje levici, ki krni nacionalno pripadnost z idejo internacionalizma. Za Slovence je to usodno, meni Pahor in je prepričan, da je domoljubna vzgoja v šolah ter zvestoba jeziku nekaj svetega. Pričakuje, da bo ob poglobljeni krizi na tem področju reševanje jezika in narodne zavesti v večji meri prevzela Cerkev. V pričevanju se znova spomni fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu, kar ga je trajno zaznamovalo v zvestobi in boju za slovenstvo. V Narodnem domu je gledal uprizoritev Jurčičevega besedila, kako je Krjavelj hudiča presekal na dvoje, spominja se tamkajšnjega miklavževanja in parkeljnov …

Pahor opiše, kako ključen je bil za njegov pisateljski preboj v svet rojak Evgen Bavčar, ki mu je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja na široko odprl vrata v francoske kulturne kroge. Šele ko je s svojo literaturo in nastopi uspel v Franciji, se je uveljavil tudi v Evropi, v Italiji in v večji meri tudi v Sloveniji. Pravi, da ju z Bavčarjem veže podobna usoda njunih mater: »Imava nekaj skupnega, tudi naše primorsko gledanje na slovensko književnost in na slovenstvo, ki je drugačno od ljubljanskega. In to je velika sreča, da imamo Bavčarja.«

V spominih se večkrat vrača k prijatelju Edvardu Kocbeku, za katerega pravi, da so ga komunisti v celoti izkoristili za svoje namene in ga potem skušali uničiti oz. onemogočiti, podobno kot vse krščanske socialiste, ki so bili v partizanih. Pahor spregovori tudi o svojem videnju slovenske samostojnosti, kjer je med slovenskimi literati oral ledino in navdihoval tudi krog Nove revije. Pri svojem delovanju ni poznal oportunizma, ampak je sledil resnici: »Računal sem, da če govorim po pravici, mi nihče ne more nič!«

Pričevanje, ki ga lahko razumemo kot pisateljevo oporoko svojim rojakom, 104-letni Boris Pahor sklene s pozdravi tistim, ki ga bodo poslušali. Zlasti si želi, da bi bili to mladi ljudje, da bi šole, tudi prek njegovega pričevanja, poskrbele, da mladi izvedo, kaj je moral slovenski in primorski človek prestati, da je ostal zvest sebi in svojemu jeziku.

R: Grlj Božo... V oddaji Osmi dan predstavljamo pogled v zgodovino PEN-a na Bledu, gostja v studiu bo predsednica slovenskega PEN-a Ifigenija Simonovič, predstavljamo mnenja PEN-ovcev o cenzuri in samocenzuri v totalitarnih režimih, pogovarjali smo se z Rafaelom Bonachelo, slovitim koreografom, ki vodi znamenito Sydney Dance Company ter Amitom Drorijem, izraelskim umetnikom, ki je pri nas gostoval s predstavo Opice.

Voditeljica: Polona Balantič.

Piran je glede na svojo velikost mesto z največ sakralnimi objekti v Sloveniji.

Na osnovi lobanje so po 550 letih rekonstruirali podobo zadnjega grofa Celjskega.

17 letni Aleksej Jurca je zmagal na zadnji olimpijadi iz astronomije in fizike.

Zijalo, izvir reke Temenice pri Trebnjem, je zavarovan kot naravni spomenik.

Delavnica Kosmač v Tržiču izdeluje replike predmetov iz etnološke dediščine.