Voditeljica: Ksenija Horvat.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah; tako vsako leto v odmevni akciji TV-POROKA pred televizijskimi kamerami poročimo par, ki ga izberejo gledalci, hkrati pa s strokovnjaki razpravljamo o partnerskih in družinskih odnosih. V televizijski akciji Moje zdravo telo pa gledalce spodbujamo k bolj zdravemu življenjskemu slogu in spoznavamo trende pri ohranjanju mladostnosti in vitalnosti. Oddaja Dobro jutro je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejžih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Oddaja Dobro jutro se podaljšuje v Dober dan, s katerim v sodelovanju z RTV centrom Koper ob torkih in RTV centrom Maribor ob sredah v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin, z gledalci razpravljamo o fenomenih sodobne družbe in pripravljamo številne atraktivne pogovore. Dober dan ima svetovalni predznak in je nadgradnja Dobrega jutra.

To je le začetek zanimive preteklosti današnje podružnične šole v Brezju pri Mariboru, ki smo jo skušali obuditi v tokratnih Sledeh. S številnimi pričevalci in igranimi prizori smo želeli oživiti šolski čas naših babic in dedov.

A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

Permakulturno biodinamično visoko gredo na sejmišču v Gornji Radgoni so pred dvema letoma temeljito obnovili, plasti so zdaj še dovolj hranljive, da lahko sejemo in sadimo nove vrtnine. Z vrhnjega dela smo najprej umaknili slamo, pobrali še zadnji motovilec, gredico pa plitko prerahljali in poravnali. Pri sajenju vrtnin smo najprej naredili jamice, vanje nalili vodo in počakali, da ta nekoliko odteče.

2. CEPITEV BOSKOPSKEGA KOSMAČA

Boskopski kosmač je naključni sejanec, najden v 19. stoletju. Plodovi te jablane so debeli, zelenkastorjave barve in kiselkastega okusa. Sorta je nagnjena k izmenični rodnosti, ker pa je odporna proti boleznim, so se v nasadu v Krškem odločili, da jo začnejo znova vzgajati. Že pozimi so požagali stara drevesa, ter jih pomladili in požlahtnili s cepljenjem v za lub.

3. JARICA – LEPOTICA Z BOHORJA

Na planoti Bohor se še zdaj bohotijo pomladanske cvetlice. Med njimi je tudi živorumena jarica. Bogata humusna tla Bohorja so njena redka avtohtona rastišča v Sloveniji. Ker je, enako kot recimo navadni mali zvonček, zaščitena, smo v prekršku, če jo izkopavamo ali nabiramo semena. V aprilsko deževnem dnevu smo jo občudovali s kamero.

Tony živi s 24-letnim sinom Kristjanom, s katerim sta velika prijatelja, predvsem zato, ker sta se Tony in Kristjanova mati pred 23 leti ločila. Tony je očetovsko vlogo izpolnjeval le ob koncih tedna in ko je bil prost. Kristjan je otrok ljubezni, toda Tony pred poroko ni imel priložnosti bolje spoznati njegove matere. Ko se je Kristjan rodil, je na Hrvaškem še vedno divjala vojna. To so bili težki časi. Tony je bil med redkimi fotoreporterji, ki so posneli nekaj izjemno odmevnih vojnih fotografij. Tony ni niti pomislil na to, da bi pustil fotografijo in se popolnoma posvetil družini.

Rusmira je mati samohranilka. Ima tri otroke, 14-letno Emino, 10-letnega Amina in 7-letnega Emirja. Oče je družino zapustil pred petimi leti in odtlej ne skrbi več za otroke. Toda Rusmira je prava borka in pripravljena je narediti vse, da bi njeni otroci živeli v sprejemljivih razmerah. Zdravstveno zavarovanje otrok je na vrhu njenega seznama, pa vendar jim to zaradi statusa začasnih humanitarnih prebežnikov na Hrvaškem ne pripada, čeprav so bili vsi trije rojeni na Hrvaškem. Toda hrvaška birokracija je neusmiljena in do težav »tujcev« ne pristopa »človekoljubno«. Rusmira na Hrvaškem gotovo ni tujka, saj v Zagrebu živi že 25 let. Skoraj 20 let je bila begunka, saj je med tistimi, ki so jih med vojno v nekdanji Jugoslaviji izgnali iz domovine in po 25 letih še vedno živijo v slabih razmerah.

Aurwa je sirski begunec, prosilec za azil, ki živi že leto in pol v azilnem centru v Zagrebu. Enkrat je bila njegova prošnja že zavrnjena. Zdaj je v pričakovanju rešitve svoje pritožbe in je glede na mnenje svojega odvetnika o zadevi zmerno optimističen. Njegova setra živi v Angliji, starejši brat v Avstraliji, oče pa je ostal sam v Damasku. Mati je že 16 let mrtva. Aurwa je skladatelj, učitelj arabskega petja in glasbeni inženir, ki je vseskozi okupiran z glasbenim delom in v tem zelo uživa.