Domžalski slamniki so bili pred stoletjem zelo poznan modni dodatek na policah pariških butikov, ki pa so žal s pohodom umetnih meterialov padli v pozabo. Oblikovalka Ana Cajhen, se je odločila za njihovo obuditev – za izdelavo sodobnih slamnikov na star, tradicionalen način.
Cerkev sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku velja za enega od biserov slovenske poznobaročne arhitekture. Prisluhnili smo zgodbi o tem, kako je na predalpskem gričevju zrasla očarljiva cerkev z odličnostjo velemestnih stolnic in hkrati ostala priljubljena romarska pot.
Območje med Okro in Albijsko goro, kot so gori Snežnik in Nanos omenjali grški in rimski pisci, je že v prazgodovinskih časih veljalo za najnižji alpski prehod iz Panonije na severni Jadran. Na tamkajšnjem Taborskem grebenu so nastala številna prazgodovinska gradišča.
Tartufe so v preteklosti imenovali za hrano bogov. Še vedno veljajo za naravni afrodiziak, zato se jim tudi danes pripisuje čudežna moč, na katero prisegajo številne znane osebe. Slovenija je ena od štirih evropskih držav, v katerih se nabirajo ti sloviti gomolji – tartufi.
V prvi oddaji nove sezone bomo spoznali Davida Vogrinca iz Šentjurja. David je magister biotehnologije, trenutno pa sredi doktorskega študija. V kratkem bo prvič postal očka, ko ima čas, zaigra klarinet in je član Pihalnega orkestra Šentjur. Taborniki so mu za vedno spremenili življenje, saj je tam spoznal svoje dekle. Za svojo super pomoč je izbral prijatelja iz otroštva, Blaža Tisla.
Uspešen odvetnik Daniel po dolgih letih pride na rojstno Irsko, da bi se udeležil materinega pogreba. Na Irskem skorajda nima več družinskih članov, le še najstniškega brata, ki trpi za avtistično motnjo. Daniel je odločen, da bo takoj po pogrebu letel nazaj v Ameriko, kamor želi odpeljati tudi brata, ki pa noče z njim. Po spletu naključij se namesto tega znajde na cesti z avtomobilom, neznano žensko po imenu Mary, bratom in krsto, ki jo mora prepeljati na drug konec otoka. Na poti se vsak spopade z zamolčanimi resnicami iz družinske in osebne zgodovine.
Izvirni naslov: THE LAST RIGHT / Irski film, 2019 / Režija in scenarij: Aoife Crehan / Igrajo: Michiel Huisman, Brian Cox, Niamh Algar, Colm Meaney.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
V oddaji Ambienti pokažemo leseno montažno hišo za šestčlansko družino, sodobno stanovanje za mlado družino in vrt z naravnim plavalnim ribnikom.
Šestčlanska družina iz Štajerske je potrebovala novi dom. Kot arhitektka in ljubiteljica lesa se je snovalka hiše odločila za nadstandardno leseno montažno gradnjo, ki preseneča na vsakem koraku.
Prijetno sodobno stanovanje blizu središča Ljubljane v določenih elementih ponuja hotelsko udobje. Kar ni čudno, saj je mlada družina ves čas razpeta med dvema domovoma. Eden je na severu Evrope, eden pa v Ljubljani.
Vrt na robu Ljubljane leži ob potoku, ki ga skriva gosto drevje. V dveh desetletjih se je lepo vrasel v okolico, tako da ponuja roko tako bližnjim živalim kot rastlinam. Lastnika sta biologa in spoštujeta naravo. Ker je vode v potoku premalo za kopanje, sta poiskala možnost, kako uresničiti svojo željo po plavanju v naravnem bazenu na domačem vrtu….
Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Diplomiral je na Visoki filmski šoli v Beogradu pod mentorstvom legendarnega Slavka Vorkapića in tako postal eden prvih formalno izobraženih slovenskih filmskih ustvarjalcev. V 60-ih in 70-ih letih je posnel številne kratke dokumentarne filme, ki so prejemali nagrade na domačih in tujih filmskih festivalih. Številni filmi Maka Sajka so motili tedanjo socialistično oblast, zato je po filmu Narodna noša, ki ni dobil dovoljenja za javno predvajanje, prenehal snemati in se je posvetil izobraževanju najmlajših filmskih ustvarjalcev. Njegova izjemna filmska dela so bila tako spregledana vse do leta 2009, ko je Mako Sajko prejel Badjurovo nagrado, najpomembnejšo strokovno nagrado na področju filma pri nas. Scenarij in režija Siniša Gačič.
THE BAD SEED / Nova Zelandija / 2019
scenarij: Sarah Kate-Lynch, Joss King, Michael Beran
režija: Helena Brooks, Caroline Bell-Booth, Mike Smith
v glavnih vlogah: Matt Minto, Dean O'Gorman, Jodie Hillock, Xavier Horan, Chelsie Preston-Crayford, Madeleine Sami, Zoe Jansson-Bush, Madeleine McCarthy, Vinnie Bennett, Mayen Mehta,
Kelson Henderson, Scott Wills.
Mostar, maj 2015. Dvajset let po končani vojni v Bosni in Hercegovini dr. Dževad Karahasan, pisatelj, dramatik in esejist, ki je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Vilenica in evropsko nagrado za esej, obišče to starodavno mesto in nagovori meščane na literarnem večeru. Potem v mestu preživi dva dni in dve noči. Podnevi obiskuje njemu ljube kraje in se pogovarja z mestom, ponoči pa v hotelski sobi piše nov roman. Tudi mesto ne molči. Pisatelju odgovarja z usodo Mostarčanke Indire Fajić, bralke Karahasanovih romanov, in zgodbo njene družine.
Dokumentarna drama Po dežju je preplet pisateljevega razmišljanja o življenju, smrti, ljubezni, sovraštvu, ženski, moškem, o moči besede in spomina ter pripovedi Mostarčank iz družine Fajić o njihovem življenju zlasti v času vojne. Pisateljevo filozofsko razmišljanje in stvarne pripovedi dveh žena, ki sta vojno doživeli v vsej svoji krutosti, ustvarijo svojevrstno podobo nekega časa, ki je, kot pravi sam, gibljiva podoba večnosti, te pa ne more nič na svetu tako dobro izraziti kot jezik.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Lorena je stara skoraj 60. let, z modrimi in iskrivimi, skoraj otroškimi očmi, kar se skorajda ne sklada z njenim elegantnim in urejenim izgledom. Z možem in sinom živi v manjši vili z rožnim vrtom, za katerega skrbi sama. Kot psihoterapevtka se je specializirala za primere posvojitev. Njeno delo so v glavnem terapevtska srečanja z družinami posvojiteljicami in svetovanje otrokom.
V zadnjih letih je bilo Lorenino življenje razdeljeno med delo in skrb za mamo, Mario Antoinetto, ki je živela pri njih do smrti. Ko je po mamini smrti urejala njene stvari, je našla dva gosto popisana dnevnika z majhno, ozko pisavo v obliki zapiskov in naključnih misli, mnenj o politiki, vojni, vohunjenju, pa tudi čustvenih izbruhov. Bila sta mamina. Zanju ni vedela, pa tudi mama o tem ni govorila. To so bile besede o ljubezni in krutosti, odločenosti in strahu, ki jih je napisala mlada ženska, ki je imela rada naravo in Beethovna, mlada ženska, ki ni mogla le nemo opazovati tistega, kar se je dogajalo okoli nje. Morala je pomagati, nekaj narediti, ustaviti tiste -.
V zadnjih mesecih 2. svetovne vojne je bilo na to mesto izvršenih več letalskih napadov, porušen je bil dobršen del mesta, napadi pa so terjali tudi človeške žrtve. Več deset let so ti dogodki ostali nepojasnjeni in zaviti v tančico skrivnosti: kdo natančno in čemu je napadal Idrijo? Do razkritja je po čistem naključju prišlo šele leta 2012, filmsko pripoved o teh dogodkih pa zaključujejo avtentični in šokantni posnetki napada, ki jih je beležila filmska kamera na letalu.
Film je nastal v okviru Dokumentarnega programa RTV Slovenija po scenariju Monike Rijavec in v režiji Dušana Moravca.
1. del:
V prvem delu obišče Kubo. Najprej se poda v prestolnico Havano, tam spozna eno najboljših kubanskih amaterskih boksark, si ogleda staro kubansko vilo in vajo kabareta. Nato obišče kmetijo tobaka in grob Cheja Guevare ter odpotuje v Matanzas, zibelko kubanske rumbe. Obišče tudi luksuzno letovišče na peščeni obali in območje mangrov, ki ga je poškodoval orkan, v Santiagu de Cuba pa si ogleda osupljiv praprotni vrt.
Tik nad Novim mestom stoji drzno zasnovana montažna lesena hiša za mlado družino. Lahkotno je usidrana v blago padajočo parcelo, njena igriva notranjost pa se sproščeno spogleduje s skrbno zasnovanim vrtom.
V prejšnji oddaji smo predstavili nepozabni rožni vrt naše strokovnjakinje za vrtnice Brede Čopi. Vrt obdaja domačijo v Ocizli na robu Krasa. Tokrat pa bomo vstopili v to obnovljeno kamnito hišo, namenjeno preživljanju prostega časa gospe Čopi in njene sestrične, ki je lastnica posesti in živi v Avstraliji. Hišo je opremila lastnica, ki tudi sicer dela kot opremljevalka interijerov.
