Pa packajmo! - z vrtnim palčkom Primožem.
Z aprilom je prevzel službo novi policijski vikar Igor Jereb. Pri Svetem Jožefu v Ljubljani je bilo prvo vseslovensko srečanje moških. Na Teološki fakulteti v Ljubljani so razpravljali na kongresu zakonski in družinski terapevti, kako živeti v odnosih.. Mladi iz Kočevsko - Ribniške kotline so še zadnjič letos zaigrali Ribniški pasijon v Škofji Loki.
Ameriški film, 1963
Režija: Blake Edwards
Scenarij: Maurice Richlin, Blake Edwards
Igrajo: David Niven, Peter Sellers, Robert Wagner, Capucine, Claudia Cardinale
»Pink panter« je dragoceni kamen z drobno napako v obliki panterja, po katerem hrepeni znameniti tat dragocenega nakita z vzdevkom Fantom, ki se rad zadržuje v sofisticiranih krogih. Ta ima za petami inšpektorja Clouseuja, ki je prepričan, da pozna vse Fantomove trike. Closeau iz Pariza odide v Italijo, kjer naj bi se nahajal kamen. Resnica je, da Clouseau nima nobenega pojma o Fantomovi identiteti, niti ne sluti, da je njegova lastna žena Fantomova pomočnica.
Prvi del filmske serije, v kateri nas Peter Sellers do solz nasmeje v vlogi najbolj topoglavega in proti vsem pričakovanjem uspešnega inšpektorja Jacquesa Clouseauja.
Zgodba se osredotoča na Fantomov lik, a je bil tedaj stranski lik inšpektorja Clouseauja tako nepozaben in priljubljen, da so se še v istem letu odločili za snemanje nadaljevanja A Shot in the Dark, v katerem Clousau nastopi v glavni vlogi, in tako sprožili filmsko serijo »Pink panter«, ki jo predvajamo na Televiziji Slovenija.
Urednica in voditeljica je Mateja Valentinčič.
Komentiral je tudi svoj vstop v politiko in vlado z Državljansko listo Gregorja Viranta leta 2012. Zatrdil je, da je Državljanska lista razpadla iz istega razloga kot sedaj razpada SMC oz. kot pravi, kot »bo razpadla tudi Lista Marjana Šarca«.
Štih trdi, da se v Sloveniji ustvarja iluzija odprte družbe, ki pa nima potrebnih atributov. Gost je kritičen do jugonostalgičnih idej v slovenski družbi oz. do občudovanja bivšega režima in diktatorja Tita. Štih tako stanje pripisuje tudi dejstvu, da mladi pač ne vedo, da » je socializem nekaj kar se le govori, ne pa tudi dela«. Kot prispodobo temu pove, da so poglavitni promotorji socializma v državi predstavniki višjega sloja iz javnega sektorja, »ki pa imajo vsi vikende v Bohinju«. Odprta družba po njegovem tudi ni omejevanje zasebnega šolstva in zdravstva, kar radikalno počne slovenska vladajoča politika. Ob tem opozarja na dvoličnost in izpostavi nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je velik zagovornik »državnega« zdravstva in šolstva pa se je sam zdravil v Švici, hčerko pa poslal na študij v ZDA, je piker Tomaž Štih.
Ob koncu pogovora je Štih spregovoril tudi o svojem novem poklicnem izzivu in sicer izdelavi programske opreme za samovozeča vozila. Prepričan je, da bo ta način prevažanja prevladal prej kot sedaj pričakujemo.
Voditelj: dr. Jože Možina.
Za uresničitev cilja potrebujemo sanje, smer in cilj. V enem samem stoletju so sanje o napredku, rojene iz industrializacije in pogosto imenovane »ameriške sanje«, spremenile naše življenje. Še vedno navdihujejo domišljijo držav v razvoju, v srcu stare Evrope pa so te sanje mrtve. Zavedamo se meja. Potrebujemo nove sanje, ki bodo vzpodbudile našo ustvarjalnost. Dokumentarna oddaja poizkuša prikazati te sanje. Po celem svetu obstajajo novi modeli kmetijstva, ekonomije, energije, vzgoje in načrtovanja mest, ki spreminjajo naše skupno življenje.
Producent: Touchstone Television, Witt/Thomas/Harris Productions
V glavnih vlogah: Bea Arthur, Betty White, Rue McClanahan, Estelle Getty
Dobrosrčna Rose, ki je odraščala na kmetiji in ima zelo rada živali, domov pripelje psa, ki se je izgubil v nakupovalnem centru. Dorothy pa ne mara psov. Začne delati z Blanche v muzeju in očara njenega šefa. Ali to pomeni, da bo Blanche ob službo ali pa bosta prijateljici kos tudi pošasti zelene zavisti? In ali bo pritepeni pes našel stare ali nove lastnike?
Kulturna dediščina je vtkana v družbo in okolje, v katerem živimo. Vsi imamo do nje pravice in dolžnosti. A v času, ko je dobro vse, kar je hitro, novo in instant, je kvaliteten odnos do naše (kulturne) dediščine velikokrat pod vprašajem.
V oddaji Sveto on svet se bo Katarina Vukovič z gosti pogovarjala o pomenu, varovanju in ohranjanju naše skupne dediščine.
O knjigah, literarnem ustvarjanju in branju bo tekla besedas l s pisateljem Dušanom Jelinčičem in publicistom Lucianom Listerjem.
Bilčovški velikonočni prt, ki odslej krasi domači farni dom, je posebna umetniška inštalacija in skupno delo desetih umetnic in umetnikov iz občine in fare.
Dobljani so drugič v zgodovini kluba osvojili naslov državnega odbojkarskega prvaka. Čeprav je bila finalna serija proti moštvu Union Waldviertel povsem izenačena, so jo končali v štirih tekmah.
Danica - mav drhač: trikrat so bili razprodani zborovski pop-koncerti treh formacij SPD Danica.
http://slovenci.orf.at.
Voditeljica: Polona Balantič.
Pridelava pomaranč je za sicilijanske kmete zelo pomembna, Andrea pomaranče na inovativen način povezuje s prosto rejo avtohtone sicilijanske pasme prašičev.
Andrea je človek, ki v sebi združuje različne kreativne poklice, je kmet, okoljevarstvenik, filozof z jasnim pogledom na življenje, spreten pa je tudi v kuhinji pri pripravi pridelkov na posestvu.
Plače vodilnih v študentskih organizacijah presegajo celo plačo generalnega sekretarja vlade. Financirajo se iz študentskega dela, medtem pa je vse več študentov na robu preživetja.
Modnim trendom sledijo tudi imena novorojenčkov, a se med množico eksotičnih imen spet pojavljajo tudi tradicionalna.
Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiserka: Petra Hauc.
Režija Aljaž Bastič, redaktorica Teja Turk.
Režija: Tomaž Švigelj.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah; tako vsako leto v odmevni akciji TV-POROKA pred televizijskimi kamerami poročimo par, ki ga izberejo gledalci, hkrati pa s strokovnjaki razpravljamo o partnerskih in družinskih odnosih. V televizijski akciji Moje zdravo telo pa gledalce spodbujamo k bolj zdravemu življenjskemu slogu in spoznavamo trende pri ohranjanju mladostnosti in vitalnosti. Oddaja Dobro jutro je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejžih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro se podaljšuje v Dober dan, s katerim v sodelovanju z RTV centrom Koper ob torkih in RTV centrom Maribor ob sredah v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin, z gledalci razpravljamo o fenomenih sodobne družbe in pripravljamo številne atraktivne pogovore. Dober dan ima svetovalni predznak in je nadgradnja Dobrega jutra.
Z aprilom je prevzel službo novi policijski vikar Igor Jereb. Pri Svetem Jožefu v Ljubljani je bilo prvo vseslovensko srečanje moških. Na Teološki fakulteti v Ljubljani so razpravljali na kongresu zakonski in družinski terapevti, kako živeti v odnosih.. Mladi iz Kočevsko - Ribniške kotline so še zadnjič letos zaigrali Ribniški pasijon v Škofji Loki.
Producent: Touchstone Television, Witt/Thomas/Harris Productions
V glavnih vlogah: Bea Arthur, Betty White, Rue McClanahan, Estelle Getty
Rose bi se prelomila na pol za vse druge, nase pa pozablja. Lepega dne se ji to pozna na zdravju, saj jo pošteno zvije. Omedli, in ko se zdrami, misli, da je bila na onem svetu. Zato se odloči, da bo odslej zaživela na polno. Omisli si novo življenje, ki pa sostanovalkama ni prav nič povšeči. Bo konec prijateljstva zlatih deklet? Ali pa bo le-to močnejše in bo znova vzcvetelo?
Urednica in voditeljica je Mateja Valentinčič.
A Kanapé című műsor elsősorban a fiataloknak szól és az őket érintő témákkal foglalkozik. Benne magyar, külföldi és szlovén együttesekkel, énekesekkel készítünk riportokat, a Zenevilág című rovatban pedig zenés videoklipeket vetítünk. A Divatsarokban fiatal szlovén és magyar divattervezőket mutatunk be.
Monserrat kljub svojim 75 letom rada skače s padalom. Prav ta šport ji je namreč pomagal preboleti sinovo smrt.
Ousamane Mara
Ousamane Mara je bil nadarjen košarkar, vendar se je športni karieri odpovedal, ker je bil razočaran nad vodstvom hrvaške košarkarske zveze. Košarko še vedno pogreša. Zdaj skrbi za oglaševanje nočnega kluba. Nekoč so ga opiti gostje, ki so jih redarji pregnali iz lokala, počakali pred vrati in ga tako močno pretepli, da je bil v komi. Boji se, da ga bodo zaradi temne polti spet napadli. Ousamane je namreč tudi oče dveh otrok, ki ju ima z dvema ženskama. Razpet je med delo in preživljanje časa z otrokoma.
Manuel Laranja
Manuel je strasten navijač portugalskega nogometnega kluba Benfica. Zato se s svojim okrašenim kombijem vsak dan vozi po mestu. Nogomet je najlepše, kar se mu je v življenju zgodilo, z družino pa ni imel sreče.
Znanstveniki lahko s pomočjo najnovejših tehnologij in metod ugotovijo, od tega, kako so ljudje v starejši železni dobi poseljevali in spreminjali krajino, v kateri so živeli, pa vse do tega, kaj je bilo na jedilniku železnodobnega človeka in kako so nastajale upodobitve na znameniti situlski umetnosti. Podobe na teh umetelno okrašenih bronastih predmetih razkrivajo predvsem svet bojevnikov in veljakov, železnodobno družbo, ki je bila močno razslojena. Prizore z najbolj znane bronaste vedrice, situle z Vač, imamo Slovenci tudi na osebnih izkaznicah in v potnih listih. Iz starejše železne dobe izhaja torej eden naših nacionalnih simbolov.
Z železovo rudo, eno najpomembnejših strateških surovin prazgodovinskega sveta, so se znali okoristiti tudi železnodobni Dolenjci. O tem, da so bili vešči matalurgi ni dvoma, saj o tem pričajo metalurški centri kot so na primer Dolenjske Toplice. S svojimi središči, kot so denimo Vače, Magdalenska gora in Novo mesto, je bila železnodobna Dolenjska brez dvoma tudi pomemben sestavni člen razvejane trgovine na dolge razdalje, ki je povezovala takratne skupnosti od Sredozemlja do Srednje Evrope.
V filmu strokovnjaki spregovorijo tudi o dinamičnih odnosih, ki so se pred več kot poltretjim tisočletjem spletali med železnodobnimi skupnostmi, živečimi na območju današnje Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine.
(1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi
skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.
Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom
dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte,
kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.
