Lorena je stara skoraj 60. let, z modrimi in iskrivimi, skoraj otroškimi očmi, kar se skorajda ne sklada z njenim elegantnim in urejenim izgledom. Z možem in sinom živi v manjši vili z rožnim vrtom, za katerega skrbi sama. Kot psihoterapevtka se je specializirala za primere posvojitev. Njeno delo so v glavnem terapevtska srečanja z družinami posvojiteljicami in svetovanje otrokom.
V zadnjih letih je bilo Lorenino življenje razdeljeno med delo in skrb za mamo, Mario Antoinetto, ki je živela pri njih do smrti. Ko je po mamini smrti urejala njene stvari, je našla dva gosto popisana dnevnika z majhno, ozko pisavo v obliki zapiskov in naključnih misli, mnenj o politiki, vojni, vohunjenju, pa tudi čustvenih izbruhov. Bila sta mamina. Zanju ni vedela, pa tudi mama o tem ni govorila. To so bile besede o ljubezni in krutosti, odločenosti in strahu, ki jih je napisala mlada ženska, ki je imela rada naravo in Beethovna, mlada ženska, ki ni mogla le nemo opazovati tistega, kar se je dogajalo okoli nje. Morala je pomagati, nekaj narediti, ustaviti tiste -.
V zadnjih mesecih 2. svetovne vojne je bilo na to mesto izvršenih več letalskih napadov, porušen je bil dobršen del mesta, napadi pa so terjali tudi človeške žrtve. Več deset let so ti dogodki ostali nepojasnjeni in zaviti v tančico skrivnosti: kdo natančno in čemu je napadal Idrijo? Do razkritja je po čistem naključju prišlo šele leta 2012, filmsko pripoved o teh dogodkih pa zaključujejo avtentični in šokantni posnetki napada, ki jih je beležila filmska kamera na letalu.
Film je nastal v okviru Dokumentarnega programa RTV Slovenija po scenariju Monike Rijavec in v režiji Dušana Moravca.
1. del:
V prvem delu obišče Kubo. Najprej se poda v prestolnico Havano, tam spozna eno najboljših kubanskih amaterskih boksark, si ogleda staro kubansko vilo in vajo kabareta. Nato obišče kmetijo tobaka in grob Cheja Guevare ter odpotuje v Matanzas, zibelko kubanske rumbe. Obišče tudi luksuzno letovišče na peščeni obali in območje mangrov, ki ga je poškodoval orkan, v Santiagu de Cuba pa si ogleda osupljiv praprotni vrt.
V oddaji Ambienti pokažemo leseno montažno hišo za šestčlansko družino, sodobno stanovanje za mlado družino in vrt z naravnim plavalnim ribnikom.
Šestčlanska družina iz Štajerske je potrebovala novi dom. Kot arhitektka in ljubiteljica lesa se je snovalka hiše odločila za nadstandardno leseno montažno gradnjo, ki preseneča na vsakem koraku.
Prijetno sodobno stanovanje blizu središča Ljubljane v določenih elementih ponuja hotelsko udobje. Kar ni čudno, saj je mlada družina ves čas razpeta med dvema domovoma. Eden je na severu Evrope, eden pa v Ljubljani.
Vrt na robu Ljubljane leži ob potoku, ki ga skriva gosto drevje. V dveh desetletjih se je lepo vrasel v okolico, tako da ponuja roko tako bližnjim živalim kot rastlinam. Lastnika sta biologa in spoštujeta naravo. Ker je vode v potoku premalo za kopanje, sta poiskala možnost, kako uresničiti svojo željo po plavanju v naravnem bazenu na domačem vrtu….
ozivalih@rtvslo.si.
Januarja že načrtujemo kolobar in nove posevke zelenjavnih vrtov. Tako je storil tudi Davor Špehar. Novo sezono bo pričel kmalu, s sajenjem sadik zelja na gredo, kjer zdaj še raste motovilec. Preverili smo, kakšni so njegovi letošnji načrti setev in sajenja na prostem in v rastlinjaku.
2. ZIMSKA PODOBA VRTA HRUŠEVEC
Tudi s snegom pokriti vrtovi imajo svoj čar. Obiskali smo vrt Hruševec v Šentjurju. Na njem pravkar cvetijo telohi, kmalu se bo razcvetela blagajana, volčin, ki so ga prvič odkrili pri nas, v bližini Polhovega Gradca. V zelenih in srebrnih odtenkih se bahajo nekateri iglavci.
3. PROSENE ENERGIJSKE PLOŠČICE
Potrebujemo nekaj prosa, suhega in svežega sadja, mleka in cimeta pa lahko z nekaj spretnosti naredimo okusne energijske ploščice.
1 strok norosti, 2 ščepca strahu, 3dl žalosti, 4 žlice hrabrosti, 5 rezin spoznanja, 6 kosov osamljenosti in 7 ml sreče. Dobimo jed različnih okusov, ki se na prvi okus med seboj izključujejo in si nasprotujejo, ko pa vse skupaj dobro premešamo pa vsi te okusi tvorijo jed, ki simbolizira življenje kot tako. Kako pa jed začinimo pa je stvar vsakega posameznika.
7 ruskih kuhinj, 7 receptov za življenje in večni boj med svetlobo in temo, med črnim in belim, med srečo in strahom nas popelje v svetove, ki se zdijo tako zelo oddaljeni a so bližje kot si lahko mislimo. Celo tako zelo so nam blizu, da jih včasih sploh ne vidimo več. Te svetove najdemo le v nas samih.
Sneg začnejo pripravljati že decembra, led na zaletu nastaja dva meseca. Kljub sodobnemu teptalnemu stroju skakalnico še vedno pripravljajo teptači, ki pred tekmo velikokrat na smučkah preteptajo strmino. Naj pogumnejši med pridnimi so nagrajeni s tem, da se kot zastavonoše spustijo od mize do izteka. Prvi pripravljavci skakalnic so bili rateški lopatarji, na smučkah pa so jim pomagali reprezentanti v alpskih disciplinah. Skakalnico so najprej prehodili v gojzarjih. Mnogi so Planici ostali zvesti 50 in več let. Janko Dernič, dolgoletni vodja teptačev, je bil leta 1936 priča prvemu skoku nad 100 metrov Seppa Bradla. Prenovljeno Bloudkovo velikanko je prvi preizkusil Rudi Finžgar. Smučarski poleti pa so se uveljavili po zaslugi bratov Gorišek, ki sta si zamislila in po letu 1969 posodabljala planiško letalnico.
Preizkus skakalnice leta 1969 si je ogledala tudi skupina kovačev iz Krope, ki so postali najbolj cenjeni štamfarji. Tudi v zimah, ko drugod ni bilo snega, jim je uspelo pokriti skakalnico in izpeljati tekmo. Nenadno toplo vreme, ogromne količine na novo zapadlega snega, hudournik ali plaz so planiške junake prisilili v nenavadne rešitve, odločnost pa je bila povezana tudi z nekaterimi nesrečami. V filmu Zlati teptači se pretekle zgodbe prepletajo s sočasnimi dokumentarnimi posnetki, vzporedno pa spremljamo delo teptačev, ki bedijo nad skakalnico tedne pred tekmo, med samo prireditvijo, pa vse do slavnostne podelitve.
Scenarist in režiser Amir Muratović.
Da je vse skupaj še bolj zanimivo, v svojo družbo vsak teden povabijo tudi posebnega gosta. Z njimi se boste lahko strinjali ali pa ne, vsaka ima pač svoje mnenje.
Čigava beseda bo Zadnja beseda?
V šoli se je Lidija pridružila organizaciji, ki je med dijaki in študenti širila demokratične ideje ter nasprotovala komunističnemu režimu in njegovi represiji. Tam je spoznala tudi svojega moža Antona Drobniča, prvega generalnega državnega tožilca po osamosvojitvi Slovenije. Režim je organizaciji prišel na sled in poleg Antona ter številnih drugih so aretirali in zaprli tudi Lidijo. V taborišču Verdreng, opuščeni kočevski vasi, je bila priča strahotnemu mučenju in poniževanju: »Kričali so, da nas bodo vse pobili … To je bilo ponižujoče, ampak nas niso strli,« se tega obdobja spominja Lidija. Po poroki z Antonom Drobničem je uspešno doštudirala pravo in bila med drugim tudi odvetnica. Po demokratičnih spremembah se je z vso energijo predala političnemu delu pri Krščanskih demokratih in pozneje Novi Sloveniji. Srčika njenega življenja pa je bila vedno družina: štirje otroci, ki sta jih imela s pokojnim možem Antonom, ter kopica vnukov in pravnukov, ki se med sabo odlično razumejo.
Vsi skoki obeh posamičnih tekem in kvalifikacijskih tekem bodo šteli tudi za pokal Willingen 6. Zmagovalec tega tekmovanja bo bogatejši za 15.000 evrov. V ospredju pa bo vendarle lov za točkami svetovnega pokala, v katerem še naprej prepričljivo vodi Granerud. Med slovenskimi skakalci mu je najbližje Lanišek, ki trenutno ohranja peto mesto v skupni razvrstitvi. V sedemčlanski slovenski reprezentanci, ki bo tokrat nastopila na skakalnici Mühlenkopf, je tudi Peter Prevc, doslej edini Slovenec s posamično zmago v Willingenu. Oči pa bodo uprte tudi v Timija Zajca, ki se po suspenzu vrača na tekme svetovnega pokala.
Vremenska napoved ni spodbudna, zato velika presenečenja niso izključena.
Eva in Aleks se po treh letih skupnega življenja odločita za poroko. Ne kjerkoli, temveč v majhnem angleškem mestu, kjer sta se spoznala. To pomeni, da je pred njima ogromen logističen zalogaj, saj morata svoji rodbini iz Španije spraviti na Otok. Možnosti, da se kaj zaplete, je seveda veliko in … res se zaplete. Ženinov kovček namesto v London odpotuje v Amsterdam. In vsa družina za njim. Z avtobusom, ker kontrolorji stavkajo. Nevesta pa medtem na prizorišču poroke izgublja živce zaradi pedantne bodoče tašče …
Originalni naslov: AHORA O NUNCA
Leto produkcije: 2015
Država: Španija
Žanr: komedija
Režija: Maria Ripoll
Scenarij: Jorge Lara, Francisco Roncal
Igrajo: Maria Valverde, Clara Lago, Dani Rovira, Alicia Rubio.
mash-up: Big Foot Mama, Neisha, Perpetuum Jazzile, Tabu, Pero Lovšin, Modrijani, Klemen Klemen in Valentino Kanzyani
Ritem mladosti, tradicionalni koncert za mlade, v katerem je tokrat preko sto glasbenikov premešalo svoje opuse in kup glasbenih žanrov. Big Foot Mama, Neisha, Perpetuum Jazzile, Pero Lovšin, Modrijani, Klemen Klemen, Tabu in Valentino Kanzyani so občinstvo popeljali na triurno brisanje mej med narodnozabavno muziko, rockom, elektroniko, hip hopom, popom in vrhunskimi vokali.
Vsi skoki obeh posamičnih tekem in kvalifikacijskih tekem bodo šteli tudi za pokal Willingen 6. Zmagovalec tega tekmovanja bo bogatejši za 15.000 evrov. V ospredju pa bo vendarle lov za točkami svetovnega pokala, v katerem še naprej prepričljivo vodi Granerud. Med slovenskimi skakalci mu je najbližje Lanišek, ki trenutno ohranja peto mesto v skupni razvrstitvi. V sedemčlanski slovenski reprezentanci, ki bo tokrat nastopila na skakalnici Mühlenkopf, je tudi Peter Prevc, doslej edini Slovenec s posamično zmago v Willingenu. Oči pa bodo uprte tudi v Timija Zajca, ki se po suspenzu vrača na tekme svetovnega pokala.
Vremenska napoved ni spodbudna, zato velika presenečenja niso izključena.
