Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejžih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Oddaja Dobro jutro se podaljšuje v Dober dan, s katerim v sodelovanju z RTV centrom Koper ob torkih in RTV centrom Maribor ob četrtkih v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin, z gledalci razpravljamo o fenomenih sodobne družbe in pripravljamo številne atraktivne pogovore. Dober dan ima svetovalni predznak in je nadgradnja Dobrega jutra.

7. del: Naš sinji planet

Med snemanjem serije Sinji planet II smo raziskali dele morij, kamor človek še ni stopil, srečali smo izjemne živali in dobili nov vpogled v življenje pod gladino. Hkrati pa smo bili priča posledicam, ki v morju nastajajo zaradi človekove dejavnosti. Oceani se zdaj spreminjajo hitreje kot kdaj koli prej, toda prvič razumemo, zakaj, in da lahko te spremembe še ustavimo. Spoznali bomo tudi ljudi z vsega sveta, ki so svoje življenje posvetili ohranjanju morja in njegovih prebivalcev.

Narodni muzej Slovenije je na ogled postavil eno svojih najdragocenejših in najstarejših zbirk. Koptske tkanine datirajo v čas pozne antike med 3. in 10. stoletjem. Iz Egipta so prišle tkanine na naša tla v 19. stoletju po zaslugi nemškega teologa in zbiratelja dr. Franza Bocka.

7. januarja so pravoslavni verniki po vsem svetu praznovali božič. Z našo kamero smo jih obiskali v Srbski pravoslavni cerkvi v Ljubljani.

Za konec predstavljamo še knjigo z naslovom »Jaz, jaz, jaz – pajek v mreži«, ki je izšla pri Gabriele – Založba Beseda. Knjiga opozarja na pasti negativnih misli in dejanj.

A Kanapé című műsor elsősorban a fiataloknak szól és az őket érintő témákkal foglalkozik. Benne magyar, külföldi és szlovén együttesekkel, énekesekkel készítünk riportokat, a Zenevilág című rovatban pedig zenés videoklipeket vetítünk. A Divatsarokban fiatal szlovén és magyar divattervezőket mutatunk be.

Avtorica: Helena Milinković

Direktor fotografije: Stojan Femec

Asistent snemalca in snemalec zvoka: Vid Osredkar

Montažer: Martin Kastelic.

Ana je odrasla v veliki revščini, eden njenih prvih spominov je, da jim je neurje odneslo streho in je umrla njena sestrica. Bila je še napol otrok, ko je odšla služit v Milano. Med vojno sta se njena brat in sestra pridružila partizanom in sestra je umrla pod nemškimi streli. Tudi sama je videla, kako so Nemci na brvi pri Desklah ustrelili šest talcev. Po vojni se razmere niso umirile. Ana je septembra 1946 slišala strele, pod katerimi je padel priljubljeni duhovnik in protifašist Izidor Zavadlav, ki je bil trn v peti novih oblasti.

Leta 1944 je rodila sina Ivana. Tudi on je obnovil nekatere zanimive spomine, ki jih je z njim delil oče, ki je bil v partizanih, a je po vojni padel v nemilost komunističnih oblasti.

Vsa družina je zaznamovana z delom v cementarni Anhovo, oba z mamo imata azbestozo, a vseeno z optimizmom zreta v življenje.

V pričevanju je bilo veliko povedanega, marsičesa pa tudi še ne, pravi Ivan Košir, ki si je ustvaril družino, a že leta skrbi tudi za ostarelo mamo.