Začenjamo s prenovo vrstne hiše iz 50-tih let, ki vas bo naravnost osupnila. Hiša, v kateri se moraš nekajkrat ustaviti ali še bolje sesti in se dobro ozreti naokrog, da zajameš in dojameš vse nivoje domiselnih rešitev. Arhitekti so lani za to svoje delo prejeli nagrado Zlati svinčnik za odlično izvedbo in BIGSEE nagrado v kategoriji stanovanjske stavbe.

Kaj če je družinska hiša prevelika in potrebna obnove? Pokazali bomo primer družine, ki se je po tehtnem premisleku odločila za novo hišo, narejeno povsem po njihovi meri in je pol manjša kot njihova prejšnja.

Koseški bloki, ki jih je zasnoval arhitekt Viktor Pust, so bili prvi terasasti bloki v Ljubljani. Še danes veljajo za eno najkakovostnejših ljubljanskih sosesk. Mlada družina, ki se je zaradi vseh prednosti naselja odločila svoje korenine pognati prav tu, se je osvežitve svojega stanovanja lotila v sodelovanju z notranjo oblikovalko.

Tokrat vas vabimo na gostovanje v OŠ Sostro iz Ljubljane, kjer se bomo prepustili nepozabnemu vzdušju, polnemu smeha, iger in ustvarjalnosti.

Pridružite se nalezljivi radosti otrok v razburljivih igrah, občudujte njihove plesne in pevske nastope ter spremljajte ustvarjanje PISEM SRC za dedke in babice.

Pripravite se tudi na tekmovanje z učitelji, v katerem bodo vsi skupaj preizkusili spretnosti in znanje na najvišji ravni.

V Kvizu znanja vas čakajo številne zanimivosti iz sveta mladih. Sledila bo slavnostna podelitev priznanj, daril in pokalov ob bučnem aplavzu gledalcev in navijačev.

Zabavajte se v odlični družbi Žogarije – oddaje, ki bo vaše srce napolnila s čarobnimi trenutki in nepozabnimi spomini.

Sergej Mašera (1912–1941) se je leta 1929, ko je v Ljubljani maturiral, vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Dubrovniku. Akademijo je končal leta 1932 kot eden izmed najboljših kadetov. Ker ga je privlačilo topništvo, se je v Boki Kotorski izpopolnjeval na tem področju, v Zemunu, kjer je kasneje služboval, pa je želel opraviti izpit tudi za višji čin poročnika bojne ladje. Kot strokovnjak za ladijske topove je na Švedskem sodeloval v komisiji za prevzem oborožitve za rušilec Beograd, na katerega je bil dodeljen po njegovem uradnem sprejemu v floto Kraljevine Jugoslavije. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot topniški častnik premeščen na rušilec Zagreb, na katerem je dočakal začetek aprilske vojne. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske so rušilec razstrelili, da ne bi prišel v roke italijanski vojni mornarici. Oba častnika – Sergej Mašera in Milan Spasić – sta edina ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. V začetku sedemdesetih let sta bila razglašena za narodna heroja.

V Sloveniji živi skoraj 300.000 psov, od tega le še 900 kraških ovčarjev. Kraški ovčar ali kraševec je zadnja slovenska avtohtona pasma. Film spremlja Krasa od skotitve in pastirske male šole v psarni Pižmohtova v Cerkljanskem hribovju do kmetije Kržič nad Podpečjo, kjer pri enem letu postane pastirski pes in dobi svojo čredo. Film pa pripoveduje o še enem sinu burje – slovenskem volku. Vzporedna zgodba predstavi znamenitega Slavca, ki se je leta 2012 podal na 1000 kilometrov dolgo pot do Verone v Italiji, kjer se je po 130 letih spet oblikoval volčji trop. V filmu Krasa po starodavni pastirski metodi najprej vzgaja Emil Pižmoht, pravi šepetalec psom, na kmetiji Kržič pa ga prevzame mladi in nadarjeni Jožef Kržič, ki ga z očetom pripelje do konca pastirskega uka. V svet volka in po Slavčevi sledi vse do Verone gledalce popelje biolog dr. Miha Krofel, ki velja za enega največjih slovenskih in evropskih poznavalcev velikih zveri. V slovenskih gozdovih danes živi le še okrog 100 volkov.

Dokumentarni film Sinovi burje je nastal v produkciji Astral film v koprodukciji z RTVSLO in s podporo SFC. Scenarist in režiser je bil Miha Čelar, koscenarist Blaž Vehovar, direktor fotografije pa Rožle Breg.

Iz zemlje kuka desetine vijoličastih in zelenih poganjkov. Na njivo s šparglji, ki so jo lani zalile vode, Edvard Jurjevec zasaja nove sadike. Sadijo jih na roke po preizkušenem načinu, saj poganjke, ko jih redno oskrbujejo, nato pobirajo vsaj 20 let.

VANESOVI VRTNI NASVETI

To sezono spremljamo Metrobovega strokovnjaka Vanesa Husić, ki na urbanih vrtovih v Ljubljani ustvarja mešane nasade po ekoloških načelih. Tokrat zasaja plodovke, ki nam bodo jedilnike obogatile v nekaj tednih. Izvemo tudi, zakaj kumaram še ni postavil opore.

POTONIKE V LANCOVI VASI

Potonike upodabljajo lepoto, poezijo, pozitivne misli in dobre obete. Mateja in Silvo imata v nasadu največ belih potonik, nekaj tudi roza. Ravno te barve iščejo mladoporočenke za svoje šopke. Spoznamo, koliko truda je potrebnega, da utrgata ravno prav razvit cvet.

JEDI IZ ŠPARGLJEV

Gojeni beluši hvaležnost pokažejo, ko odženejo veliko poganjkov. Poznamo jih v juhah, rižotah, z jajci, so pa sladice manj znane. Fanika Jurjevec iz Gostišča Prodnik jih poveže še z drugimi sestavinami. Radovednost, s čim jih pobrati v sladico, pa potešimo v oddaji.

navrtu@rtvslo.si.

Franz Kafka (3. 7. 1883–3. 6. 1924) velja za enega od najpomembnejših pisateljev 20. stoletja. Veliko njegovih del je ostalo nedokončanih, a je za njihovo objavo po pisateljevi smrti poskrbel Kafkov dolgoletni prijatelj Max Brod, čeprav naj bi mu Kafka naročil, da jih uniči. Njegova najbolj znana dela so romani Proces, Grad in Amerika, napisal pa je tudi številne kratke zgodbe, pisma in eseje.

Vsaka epizoda nadaljevanke predstavi Kafko v povezavi z enim od pomembnih ljudi ali poglavij njegovega življenja, pripovedovanje pa izhaja iz biografije Reinerja Stacha. Najprej spoznamo pisateljevega najtesnejšega prijatelja Maxa Broda, nato zapleten odnos z dvakratno zaročenko Felice in pisateljevo družino, kjer je v ospredju dominanten oče Hermann. Očetu je Kafka napisal sto strani dolgo pismo, a mu ga ni nikoli poslal. V četrti epizodi spoznamo njegovo delovno okolje in frustracije, povezane z delom, ki ga je opravljal. Kafka je bil odličen pravnik, a ga je delo v pisarni dušilo, bal se je, da bo birokratski vsakdan uničil njegovo ustvarjalnost. Poznanstvo z Mileno Jesensko in njuno kratko razmerje je predstavljeno v peti epizodi. Nadaljevanka se konča z njegovo zadnjo veliko ljubeznijo Doro Dymant, s katero je nekaj časa živel v Berlinu. Kafka je bolehal za tuberkulozo in zadnje skupne dneve sta preživela v sanatoriju blizu Dunaja.

ep. 1: Max

Prvi del nadaljevanke o judovskem pisatelju iz Prage Franzu Kafki se posveča njegovemu odnosu s prijateljem Maxom Brodom. Brod je zaslužen je za to, da so se Kafkove neobjavljene zgodbe, dnevniki in fragmenti ohranili, saj jih ni zažgal, kot mu je bil pred smrtjo naročil Kafka, temveč jih je shranil, pozneje pa uredil in izdal. Sam nepopravljiv ženskar je bil poln energije in zanosa, s katerim je težavnega prijatelja spodbujal k pisanju in prvim objavam. S svojimi deli se žal ni približal Kafkovi veličini, je pa storil vse, da bi dosegel slavo za prijatelja.

KAFKA / Avstrija, Nemčija / 2023

Scenarij: Daniel Kehlmann

Režija: David Schalko

V glavnih vlogah: Joel Basman, David Kross, Nicholas Ofczarek, David Kross, Liv Lisa Fries.