Kaj se je zgodilo z Marijo Magdaleno po Jezusovem vstajenju? Spremljamo ljubitelje zgodovine, ki v južni Franciji iščejo posmrtne ostanke svetnice na kraju, ki ga ni preiskal še nihče.
Ta serija pripoveduje neverjetne zgodbe iz preteklosti, med katerimi so takšne o neverjetnih zakladih, trdoživih teorijah zarot, starodavnih relikvijah in izgubljenih civilizacijah.
Nadvse uspešna mednarodna televizijska serija se vrača z novo, že sedmo sezono; dokopljemo se do resničnih zgodb o velikih zakladih, bibličnih pripovedih, dolgotrajnih teorijah zarote, starodavnih fosilih, izgubljenih civilizacijah in vojaških skrivnostih. Serija izzove naša prepričanja; temeljito raziskuje in obravnava; preiskuje in analizira. Ponovno obiščemo nekatere lokacije, raziščemo starodavna prizorišča, prisluhnemo novim pogledom in mnenjem, priča pa smo tudi povsem svežemu gradivu ter novim dejstvom.

Zahi Hawass se loti izkopavanja na območju kompleksa Gisr el-Mudir ter pri tem odkrije sarkofage s skrivnostnimi mumijami in bogato poslikane grobnice. Jih bodo te najdbe vodile do Imhotepa?
Arheolog Zahi Hawass se s svojo ekipo podaja na vznemirljivo iskanje grobnice Imhotepa, največjega učenjaka antičnega časa in arhitekta stopničaste Džoserjeve piramide.
Arheolog Zahi Hawass se s svojo ekipo poda na vznemirljivo iskanje grobnice vezirja Imhotepa, največjega učenjaka starodavnih časov in arhitekta Džoserjeve stopničaste piramide. Kraj njegovega pokopa, ki vse do danes ostaja neznanka, bi lahko skrival čudovite zaklade in še neznane podatke o starem Egiptu. Skupina egiptologov med arheološkim izkopavanjem nekropole Sakara južno od Kaira odkrije veličastne grobnice, okrašene s slikami, sarkofage, polne zlata in skrivnostne mumije.

Perzepolis je nekoč veljal za pravi rajski vrt v samem osrčju Bližnjega vzhoda. Gre za mesto presežkov in eno izmed živčnih središč Ahemenidskega cesarstva.
V samem srcu puščave so nekoč stala tri velika mesta, tri gradbene mojstrovine, trije simboli vsemogočnih civilizacij: Kartagina, Troja in Perzepolis.
Troja, Kartagina in Perzepolis so edinstvena starodavna velemesta, ki so zrasla sredi neprijaznih puščav na strmih gričih in oprijemajoč se gorskih pobočij. Ustvarili so jih genialni inženirji nekaterih največjih civilizacij in še danes skušajo arheologi ter drugi strokovnjaki rešiti nekatere od skrivnosti, ki objemajo njihov nastanek. Ta oddaja raziskuje epske zasnove neverjetnih konstrukcij - spoznavamo arhitekturo v ozadju teh 'megametropol', odkrivamo, kako so svojim prebivalcem omogočile prevlado in spoznavamo razloge, zakaj so izginile.

Bettany odpotuje v Bolgarijo, kjer obišče 6.000 let star zlati zaklad in vstopi v 2.300 let staro grobnico s čudovito ohranjenimi živahnimi freskami v Dolini trakijskih kraljev.
Bettany Hughes potuje po svetu in raziskuje zgodbo o človeštvu. Na poti naleti na nova odkritja in predstavi največje zaklade naše civilizacije.
Pridružite se profesorici Bettany Hughes pri odkrivanju osupljivih zakladov v že 3. sezoni oddaje, ki ponuja vpogled v številna nova odkritja. Bettany se v družbi izkušenih lokalnih vodnikov zopet poda na nepozabno potovanje skozi zgodovino človeške civilizacije. Med potjo v Bolgariji obišče enega najbolje ohranjenih rimskih amfiteatrov na svetu, eno najnovejših najdb v Turčiji in celo zakleti grad v Albaniji. Preko čudovitih gozdov Estonije do osupljive puščave v Omanu in obal lesketajočega se Kaspijskega morja Bettany hodi po poteh izjemnih podvigov gradbeništva, kulture in vere, ki v sebi nosijo vse, kar smo ljudje zmožni ustvariti s strastjo, vztrajnostjo in sodelovanjem.

Leta 2017 so arheologi pri izkopavanju v Cambridgeshire Fensu naleteli na senzacionalno odkritje - najbolje ohranjen primer križanja iz rimske dobe na svetu.
Leta 2017 med rutinskim arheološkim izkopavanjem na lokaciji, kjer naj bi zrasli stanovanjski bloki, v vasi Fenstanton (Cambridgeshire Fens) med različnimi rimskimi artefakti najdejo tudi človeške ostanke. Čeprav ekipa Albion Archaeology na terenu ne opazi ničesar neobičajnega, kasneje med izpiranjem kosti odkrijejo nekaj zelo nenavadnega - sledi žeblja skozi petnico. Bi lahko bil to dokaz križanja? Ekipa med raziskovanjem ugotovi, da je bil doslej potrjen le en primer rimskega križanja, odkrit v 60. letih prejšnjega stoletja v Jeruzalemu. Da bi izvedeli več, pokličejo na pomoč priznano osteoarheologinjo dr. Corinne Duhig.

Egipčanska kraljica Tije je pred več kot 3.000 leti navdihnila versko revolucijo, ki je Egipt pahnila v krizo - in morda utrla pot vodilnim svetovnim religijam.
Slavna Kleopatra je le ena v dolgi vrsti egipčanskih kraljic iz 3.000 let dolge zgodovine. Predstavljamo življenja treh izjemnih in karizmatičnih vladaric starega Egipta.
Slavna Kleopatra je le ena v nizu egipčanskih kraljic, ki so vladale v 3000-letni zgodovini. Na podlagi najnovejših raziskav in odkritij raziskujemo življenje treh najbolj fascinantnih kraljic starega Egipta, ki sodijo med najbolj dih jemajoče in skrivnostne zgodovinske osebe. Prva epizoda raziskuje zgodbo kraljice Tije, ki se je pred 3300 leti povzpela v višave; druga epizoda raziskuje pretresljivo zgodbo Kleopatre II., predhodnice slovite Kleopatre VII.; tretja epizoda pa razkriva zamolčano zgodbo o Kleopatri Selene, hčerki Kleopatre VII. Po samomoru staršev je Kleopatri Selene uspelo povrniti bogastvo, ki ji je pripadalo, s čimer je postala ena največjih afriških kraljic.

Kleopatro II., poimenovano po slavni Kleopatri VII., pomnimo po še bolj turbulentni vladavini, ki vključuje razpad njene dinastije zaradi sovraštva, a obenem jo je tudi rešila pred popolnim uničenjem.
Slavna Kleopatra je le ena v dolgi vrsti egipčanskih kraljic iz 3.000 let dolge zgodovine. Predstavljamo življenja treh izjemnih in karizmatičnih vladaric starega Egipta.
Slavna Kleopatra je le ena v nizu egipčanskih kraljic, ki so vladale v 3000-letni zgodovini. Na podlagi najnovejših raziskav in odkritij raziskujemo življenje treh najbolj fascinantnih kraljic starega Egipta, ki sodijo med najbolj dih jemajoče in skrivnostne zgodovinske osebe. Prva epizoda raziskuje zgodbo kraljice Tije, ki se je pred 3300 leti povzpela v višave; druga epizoda raziskuje pretresljivo zgodbo Kleopatre II., predhodnice slovite Kleopatre VII.; tretja epizoda pa razkriva zamolčano zgodbo o Kleopatri Selene, hčerki Kleopatre VII. Po samomoru staršev je Kleopatri Selene uspelo povrniti bogastvo, ki ji je pripadalo, s čimer je postala ena največjih afriških kraljic.

Kleopatra Selena, hči velike Kleopatre in Marka Antonija, je bila kot jetnica odpeljana v Rim. Kasneje se je poročila z afriškim kraljem Jubo II. in postala ena največjih kraljic na kontinentu.
Slavna Kleopatra je le ena v dolgi vrsti egipčanskih kraljic iz 3.000 let dolge zgodovine. Predstavljamo življenja treh izjemnih in karizmatičnih vladaric starega Egipta.
Slavna Kleopatra je le ena v nizu egipčanskih kraljic, ki so vladale v 3000-letni zgodovini. Na podlagi najnovejših raziskav in odkritij raziskujemo življenje treh najbolj fascinantnih kraljic starega Egipta, ki sodijo med najbolj dih jemajoče in skrivnostne zgodovinske osebe. Prva epizoda raziskuje zgodbo kraljice Tije, ki se je pred 3300 leti povzpela v višave; druga epizoda raziskuje pretresljivo zgodbo Kleopatre II., predhodnice slovite Kleopatre VII.; tretja epizoda pa razkriva zamolčano zgodbo o Kleopatri Selene, hčerki Kleopatre VII. Po samomoru staršev je Kleopatri Selene uspelo povrniti bogastvo, ki ji je pripadalo, s čimer je postala ena največjih afriških kraljic.

Arheolog Zahi Hawass želi najti grobnico Imhotepa, arhitekta stopničaste Džoserjeve piramide, in si s svojo ekipo prizadeva razvozlati številne skrivnosti egipčanskih mumij.
Arheolog Zahi Hawass se s svojo ekipo podaja na vznemirljivo iskanje grobnice Imhotepa, največjega učenjaka antičnega časa in arhitekta stopničaste Džoserjeve piramide.
Arheolog Zahi Hawass se s svojo ekipo poda na vznemirljivo iskanje grobnice vezirja Imhotepa, največjega učenjaka starodavnih časov in arhitekta Džoserjeve stopničaste piramide. Kraj njegovega pokopa, ki vse do danes ostaja neznanka, bi lahko skrival čudovite zaklade in še neznane podatke o starem Egiptu. Skupina egiptologov med arheološkim izkopavanjem nekropole Sakara južno od Kaira odkrije veličastne grobnice, okrašene s slikami, sarkofage, polne zlata in skrivnostne mumije.

Zahi Hawass se loti izkopavanja na območju kompleksa Gisr el-Mudir ter pri tem odkrije sarkofage s skrivnostnimi mumijami in bogato poslikane grobnice. Jih bodo te najdbe vodile do Imhotepa?
Arheolog Zahi Hawass se s svojo ekipo podaja na vznemirljivo iskanje grobnice Imhotepa, največjega učenjaka antičnega časa in arhitekta stopničaste Džoserjeve piramide.
Arheolog Zahi Hawass se s svojo ekipo poda na vznemirljivo iskanje grobnice vezirja Imhotepa, največjega učenjaka starodavnih časov in arhitekta Džoserjeve stopničaste piramide. Kraj njegovega pokopa, ki vse do danes ostaja neznanka, bi lahko skrival čudovite zaklade in še neznane podatke o starem Egiptu. Skupina egiptologov med arheološkim izkopavanjem nekropole Sakara južno od Kaira odkrije veličastne grobnice, okrašene s slikami, sarkofage, polne zlata in skrivnostne mumije.

Ramses II. je dal zgraditi dva templja v svojo čast in čast svoje žene Nefertari. Kako so Egipčani načrtovali in vodili tak projekt 1.500 kilometrov stran od Nilove delte?
Pred več kot 3000 leti je Ramzes II. ukazal gradnjo dveh ogromnih templjev, posvečenih faraonu in njegovi ženi Nefertari. Delavci so prodrli 55 metrov v osrčje hriba nad Nilom in ustvarili velikanske sobane s stebri, visokimi več kot 10 metrov. Kipi faraona na prestolu segajo 20 metrov v višino, fasada templja pa je kljubovala vsem zmožnostim gradnje. Kako je bil tak podvig mogoč in kako so Egipčani organizirali ter vodili projekt 1500 kilometrov stran od Nilove delte? Arhitekti, arheologi in sodobni inženirji so našli odgovore na ta vprašanja v še enem gromozanskem izzivu: kamen za kamnom so razstavili strukturo, da bi jo rešili pred naraščajočo gladino Nila.

Spremljajte velik znanstveni podvig profesorja Brenta Sealesa, ki poskuša kot prvi človek v skoraj 2.000 letih razvozlati starodavne zvitke, najdene v Herkulaneju.
Odkrivamo revolucionarno znanost, ki je v pomoč računalniškemu znanstveniku, profesorju Brentu Sealesu, medtem ko poskuša razvozlati na stotine karboniziranih starodavnih zvitkov, ki so jih odkrili na arheološkem najdišču Herkulaneju v Italiji. Zvitke, ki so zogleneli ob izbruhu Vezuva leta 79 n. št., so odkrili med izkopavanji v 18. stoletju. Številni strokovnjaki verjamejo, da vsebujejo dela starodavne literature, filozofije in zgodovine, ki so bila do sedaj izgubljena. Ljudje že zadnjih 250 let skušajo odkriti izgubljeno starodavno modrost, skrito v zvitkih, toda ti so tako krhki, da se ob vsakem poskusu odpiranja zdrobijo v prah. Odkrivamo, kako je strokovnjakom uspelo identificirati do sedaj izgubljena starodavna dela iz poškodovanih fragmentov, preden Brent razkrije svoje osupljive rezultate.

Leta 2010 je sesutje gladiatorskih barak pritegnilo pozornost sveta in opozorilo na klavrno stanje Pompejev. Evropska skupnost in italijanska vlada sta namenili 105 milijonov evrov za rešitev mesta.
V Pompejih so leta 2018 sprožili obsežno reševalno operacijo in arheološko akcijo. Vodilni strokovnjaki so si skupaj prizadevali odkriti nove sledi o katastrofi, ki je doletela to mesto.
V Pompejih so leta 2018 sprožili obsežno reševalno operacijo in arheološko akcijo. Šlo je za prvo operacijo tolikšnih razsežnosti v zadnjih 50 letih. Vodilni strokovnjaki so si skupaj prizadevali odkriti nove sledi o katastrofi, ki je leta 79 doletela to mesto. Razkrili bomo neraziskane predele mesta in predstavili velika odkritja. Ta serija s pomočjo vrhunskih tehnologij in poustvarjene drame ponuja nove vpoglede v življenje in usodo mesta na vrhuncu rimske civilizacije.

Od začetka novega projekta izkopavanja je minilo osem mesecev, ko arheologi odkrijejo majhno cesto na mestu, kjer različni vulkanski sloji razkrivajo potek dogodkov ob izbruhu Vezuva.
V Pompejih so leta 2018 sprožili obsežno reševalno operacijo in arheološko akcijo. Vodilni strokovnjaki so si skupaj prizadevali odkriti nove sledi o katastrofi, ki je doletela to mesto.
V Pompejih so leta 2018 sprožili obsežno reševalno operacijo in arheološko akcijo. Šlo je za prvo operacijo tolikšnih razsežnosti v zadnjih 50 letih. Vodilni strokovnjaki so si skupaj prizadevali odkriti nove sledi o katastrofi, ki je leta 79 doletela to mesto. Razkrili bomo neraziskane predele mesta in predstavili velika odkritja. Ta serija s pomočjo vrhunskih tehnologij in poustvarjene drame ponuja nove vpoglede v življenje in usodo mesta na vrhuncu rimske civilizacije.

Dva kraja še najbolje simbolizirata življenje legionarjev v antičnih rimskih časih: utrdba Vindolanda in garnizon Lugdunum. Izkopavanja so obrodila predmete, ki osvetljujejo življenje na teh mestih.
Nedavna izkopavanja v Angliji in Franciji so nam ponudila nov vpogled v vsakdanje življenje rimskih vojakov in razkrila resnico o življenju mož, ki stojijo za legendarnimi liki.
V nekem obdobju zgodovine je bil Rim nepremagljiva vojaška sila, njegov uspeh pa je omogočila njegova izjemno močna vojska. Težka pehota, znana kot legionarji, je bila učinkovita, disciplinirana in neustrašna, s čimer si je pridobila skorajda mitološki sloves. Odkritja starorimskih taborišč po vsej Evropi mečejo novo luč na življenja tam živečih vojakov. Nedavna izkopavanja v Vindolandi na severu Anglije in na griču Fourviere v Lyonski rimski četrti so privedla do odkritja neprecenljivih relikvij. Ta arheološka in znanstvena raziskava bo zopet oživela starodavni svet in skušala odkriti resnico o možeh, ki so sestavljali legendarno vojsko.

Nedavna izkopavanja v Lyonu so ponudila vpogled v vsakdanje življenje rimskih vojakov. Odkritih je bilo veliko artefaktov, kot so orožja iz 1. stoletja, predmeti za osebno higieno in prosti čas.
Nedavna izkopavanja v Angliji in Franciji so nam ponudila nov vpogled v vsakdanje življenje rimskih vojakov in razkrila resnico o življenju mož, ki stojijo za legendarnimi liki.
V nekem obdobju zgodovine je bil Rim nepremagljiva vojaška sila, njegov uspeh pa je omogočila njegova izjemno močna vojska. Težka pehota, znana kot legionarji, je bila učinkovita, disciplinirana in neustrašna, s čimer si je pridobila skorajda mitološki sloves. Odkritja starorimskih taborišč po vsej Evropi mečejo novo luč na življenja tam živečih vojakov. Nedavna izkopavanja v Vindolandi na severu Anglije in na griču Fourviere v Lyonski rimski četrti so privedla do odkritja neprecenljivih relikvij. Ta arheološka in znanstvena raziskava bo zopet oživela starodavni svet in skušala odkriti resnico o možeh, ki so sestavljali legendarno vojsko.

Februarja 2021 so severno od arheološkega najdišča Pompeji odkrili skoraj nedotaknjeno svečano rimsko kočijo. Kako so jo uporabljali in kako je potekal promet na ulicah Pompejev?
Februarja 2021 so ekipe iz arheološkega parka Pompeji naletele na izjemno odkritje ... Severno od najdišča so izkopali osupljivo dobro ohranjen, skoraj nedotaknjen rimski slavnostni voz, ki do danes ostaja prvi odkriti voz svoje vrste. Vračamo se v obdobje Starega Rima v družbi številnih znanstvenikov, ki so sodelovali pri njegovi obrnovi in ga skušali umestiti v kontekst. S kakšnim namenom so ga uporabljali, kako so se takrat razvijala vozila in kako je bil videti promet na ulicah Pompejev?

V 19. stoletju se je Zahod zoperstavil Kitajski, ki se je do takrat počutila vsemogočno. Spremljamo zgodovino Kitajske od padca cesarske države do vzpona Kitajske komunistične partije.
Pogled na evolucijo sodobne Kitajske skozi 150 let njene zgodovine in ključnih osebnosti. Država je nekoč izgubila vodilni položaj, a se je hitro pobrala in postala najmočnejša država na svetu.
Odkrijte razvoj sodobne Kitajske skozi 150-letno obdobje in ključne osebnosti, kot so cesarica Ciši, Mao Cetung in Jack Ma. Država je najprej izgubila svoj vodilni položaj, nato pa se je zopet postavila na noge in kmalu postala najmočnejša država na svetu. Zgodovinska in geopolitična raziskava pojasnjuje, kako je potekal preporod Kitajske, ki si je povrnila nekdanji blišč in slavo zahvaljujoč delovanju ključnih političnih osebnosti, pa tudi pomoči nekaterih, ki so ostali v senci. Ta dokumentarni film v dveh delih združuje izjemne arhivske slike, edinstveno animacijo in modre ugotovitve mednarodnih zgodovinarjev ter tako ponudi nov pogled Zahoda na Kitajsko.

Kitajska je bila med 2. sv. v. tarča japonske invazije, a se je ubranila in kasneje dosegla ponoven vzpon. Kako je Kitajska postala druga največja gospodarska in tretja vojaška sila na svetu?
Pogled na evolucijo sodobne Kitajske skozi 150 let njene zgodovine in ključnih osebnosti. Država je nekoč izgubila vodilni položaj, a se je hitro pobrala in postala najmočnejša država na svetu.
Odkrijte razvoj sodobne Kitajske skozi 150-letno obdobje in ključne osebnosti, kot so cesarica Ciši, Mao Cetung in Jack Ma. Država je najprej izgubila svoj vodilni položaj, nato pa se je zopet postavila na noge in kmalu postala najmočnejša država na svetu. Zgodovinska in geopolitična raziskava pojasnjuje, kako je potekal preporod Kitajske, ki si je povrnila nekdanji blišč in slavo zahvaljujoč delovanju ključnih političnih osebnosti, pa tudi pomoči nekaterih, ki so ostali v senci. Ta dokumentarni film v dveh delih združuje izjemne arhivske slike, edinstveno animacijo in modre ugotovitve mednarodnih zgodovinarjev ter tako ponudi nov pogled Zahoda na Kitajsko.

Ruska revolucija iz leta 1917 velja za enega najbolj kontroverznih dogodkov 20. stoletja. Lenin, Trocki in Stalin so oblikovali nov politični sistem. Raziskujemo, kako je ta vplival na današnji svet.
Ruska revolucija iz leta 1917 velja za enega najbolj kontroverznih dogodkov 20. stoletja. Trije možje -Lenin, Trocki in Stalin - so se prebili iz obskurnosti in oblikovali nov politični sistem. V obdobju šestih mesecev so največjo državo na svetu spremenili v komunistično velesilo. Je bila to zmaga ljudske volje ali politični državni udar, ki je vodil do krvavega totalitarizma? Sto let kasneje revolucija še naprej buri duhove. Ta dokumentarec uprizarja dogajanje v obdobju 245 dni, ki je te može pripeljalo do absolutne moči. Imenitna zasedba piscev in zgodovinarjev, vključno z Martinom Amisom, Orlandom Figesom, Helen Rappaport, Simonom Sebagom Montefiorejem in Chinom Miévillejem bo analizirala zgodovino, razpravljala o pomenu ruske revolucije in raziskala, kako je ta vplivala na današnji svet.

Stara minojska civilizacija je stoletja cvetela na otokih Egejskega morja, ko je njihovo kulturo nenadoma izbrisal katastrofalni izbruh vulkana.
Zakaj civilizacije propadejo? Spremljajte arheologe pri preučevanju razvalin po vsem svetu in spoznajte vzroke, ki so botrovali izginotju nekaterih največjih civilizacij v zgodovini.
Na vsaki celini najdemo ruševine - kraje, kjer kamni pripovedujejo zgodbo o padlih civilizacijah. Morda so zakopane pod zemljo, morda so skrite v senci zaraslega gozda ali pa jih najdemo v modernih mestih. A vse odpirajo isto vprašanje: kako je lahko nekaj tako veličastnega skoraj izginilo in zakaj civilizacije propadejo? Ta oddaja preučuje arheološke ostanke po vsem svetu in odkriva razloge, zakaj so propadli nekateri največji imperiji v zgodovini. V drugi sezoni raziskujemo Minojce, prebivalce Velikonočnih otokov, Azteke, Moche, Grenlandske Vikinge in Kmersko cesarstvo, kralje Angkor Wata. Zdi se, da so naravne katastrofe te civilizacije spremenile v pepel. Oddaja spremlja vodilne arheologe med raziskovanjem največjih skrivnosti starodavnega sveta.

Kaj se je zgodilo z Marijo Magdaleno po Jezusovem vstajenju? Spremljamo ljubitelje zgodovine, ki v južni Franciji iščejo posmrtne ostanke svetnice na kraju, ki ga ni preiskal še nihče.
Ta serija pripoveduje neverjetne zgodbe iz preteklosti, med katerimi so takšne o neverjetnih zakladih, trdoživih teorijah zarot, starodavnih relikvijah in izgubljenih civilizacijah.
Nadvse uspešna mednarodna televizijska serija se vrača z novo, že sedmo sezono; dokopljemo se do resničnih zgodb o velikih zakladih, bibličnih pripovedih, dolgotrajnih teorijah zarote, starodavnih fosilih, izgubljenih civilizacijah in vojaških skrivnostih. Serija izzove naša prepričanja; temeljito raziskuje in obravnava; preiskuje in analizira. Ponovno obiščemo nekatere lokacije, raziščemo starodavna prizorišča, prisluhnemo novim pogledom in mnenjem, priča pa smo tudi povsem svežemu gradivu ter novim dejstvom.

Predstavljamo zanimivo novo teorijo o svetišču Göbekli Tepe v južni Turčiji. Gre za eno najstarejših skrivnosti, staro več kot 12.000 let in še danes ne razumemo, kdo je svetišče zgradil in zakaj.
Ta serija pripoveduje neverjetne zgodbe iz preteklosti, med katerimi so takšne o neverjetnih zakladih, trdoživih teorijah zarot, starodavnih relikvijah in izgubljenih civilizacijah.
Nadvse uspešna mednarodna televizijska serija se vrača z novo, že sedmo sezono; dokopljemo se do resničnih zgodb o velikih zakladih, bibličnih pripovedih, dolgotrajnih teorijah zarote, starodavnih fosilih, izgubljenih civilizacijah in vojaških skrivnostih. Serija izzove naša prepričanja; temeljito raziskuje in obravnava; preiskuje in analizira. Ponovno obiščemo nekatere lokacije, raziščemo starodavna prizorišča, prisluhnemo novim pogledom in mnenjem, priča pa smo tudi povsem svežemu gradivu ter novim dejstvom.