To se je zgodilo s priključitvijo delčka jadranske obale k matični domovini. Trgovska mornarica in pripadajoče panoge, kot sta pomorsko šolstvo in pristaniška dejavnost, so pomembni tvorci pomorske identitete naroda. Film, ki je nekakšna zgoščena kronologija nastanka in hitrega razvoja slovenskega ladjarskega podjetja, prepletena s spomini pomorcev, ki so s pravo mero pomorskega znanja in avanturizma pogumno zapluli na vsa morja in oceane sveta, odstira pogled na to premalo znano in prehitro pozabljeno obdobje naše polpretekle zgodovine. Žal ima konec zgodbe grenak priokus. Zdi se, da je že leta 1991 zapisana Resolucija o pomorski usmeritvi mlade države zgolj mrtva črka na papirju, saj smo v zadnjih dveh desetletjih priče stagniranja in celo usihanja pomorskih dejavnosti. Lahko nerazumno neodgovorne in nespretne poteze trenutnih oblasti zapravijo status Slovenije kot pomorske države? Bodo tisti, ki se danes odzivajo na klic morja poskrbeli, da se bogata pomorska dediščina iz druge polovice prejšnjega stoletja ohrani?
V zadnjem desetletju pse urimo za zaznavanje raka, epileptičnih napadov in diabetesa ter celo za bolezni rastlin.
Mravlje uporabljajo voh za komunikacijo, navigacijo, iskanje hrane in prepoznavo članov svoje kolonije. Njihov voh raziskujejo tudi za zgodnje odkrivanje raka pri ljudeh. V osmih urah lahko za tovrstno zaznavanje izurijo 24 mravelj. Bolezni lahko zaznavajo tudi čebele in ogorčice. Kako je to mogoče?
V središču Ljubljane je na mestu stare poslovne stavbe, v kateri so bili včasih trgovski prostori, zraslo novo poslopje s sedmimi stanovanji. Vsa imajo razkošne kvadrature, imenitne razglede na okolico, vrhnji dve pa še edinstveno teraso, ki poteka okoli celotne stavbe. Ni nas bilo treba preveč prositi, da smo se odzvali vabilu in si od blizu ogledali enega od dveh penthousov, v katerem pa se je posebno pozornost namenilo tudi prostoru, kjer preživimo tretjino svojega življenja.
V eni najstarejših hiš na Starem trgu, v srcu starega ljubljanskega mestnega jedra, je svoje mesto našlo inovativno opremljeno stanovanje, ki spretno združuje šarm 'vintage' pohištvenih kosov in sodobnega minimalizma.
Film odprejo dokumentarni posnetki o začetkih črpanja nafte v Severnem morju, ki je Norveški prinesel nesluten gospodarski razvoj. V uvodu se nakazuje tudi zapleten sistem odločanja in delitve dobičkov od črpanja.
Sedanjost. Spoznamo Sofijo in Arthurja, nadobudna znanstvenika, ki upravljata podvodnega robota, namenjenega kompleksnim opravilom v konstrukcijah naftnih ploščadih. Zazvoni alarm. Pred vstopom v helikopter, s katerim bosta odletela na poškodovan objekt sredi morja, morata podpisati sporazum o zaupnosti in nerazkrivanju. O preteči katastrofi ne smeta obvestiti nikogar, čeprav grozi največje izlitje nafte vseh časov!
Originalni naslov: NORDSJOEN
Leto produkcije: 2021
Država: Norveška
Žanr: film katastrofe
Režija: John Andreas Andersen
Scenarij: Harald Rosenlow Eeg in Lars Gudmestad
Igrajo: Kristine Kujath Thorp, Rolf Kristian Larsen, Anders Baasmo, Bjorn Floberg, Anneke von der Lippe.
RUINS: A HISTORY OF CONTEMPORARY WARFARE / RUINES, LES BLESSURES DE LA GUERRE / Francija / 2021 / Režija: Cédric Gruat.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Cirila pripada stari in ugledni Budinovi rodbini iz Mirna. Oče Venček je bi neutruden pevovodja in organist, prijatelj Lojzeta Bratuža. Najprej so ga preganjali fašisti in potem komunisti, pove s trpkim nasmehom. V sorodu so še z drugimi znamenitimi družinami – Klančič, Kogoj, Mozetič in Vuk. Pesnik Stanko Vuk je bil leta 1944 ubit v Trstu, skupaj z ženo Danico.
Mati in oče Cirile Pregelj sta bila zavedna Slovenca in sta se upirala fašizmu. Poročila sta se leta 1939; takrat je fašistična Italija, kamor je spadal Miren, mladoporočencem ponujala obisk Rima. Pregljeva sta to seveda zavrnila – na poročno potovanje sta odšla na Sušak, kjer si lahko videl v Jugoslavijo. Za ljudi v osrednji Sloveniji je težko razumljivo, s kakšnim hrepenenjem so zavedni primorski Slovenci gledali na takratno Kraljevino Jugoslavijo; zanje je bila obljubljena dežela. V boju proti poitalijanjevanju je imela glavno vlogo Cerkev. Miren je bil kulturno in gospodarsko zelo razvita vas. Imeli so čevljarsko delavnico, v delo so bile vključene tudi ženske; rekli so jim »šteparce« ali prešivalke, tiste, ki so šivale zgornji del čevlja.
Po izbruhu druge svetovne vojne so bili Budinovi kot velika večina Primorcev privrženi partizanskemu gibanju. A tudi tu je hitro, zlasti po kapitulaciji Italije, udarila revolucija. Prva žrtev je bila učiteljica Vera Lestan. Oče je bil med vojno sprva v italijanski vojski. V Potenzi v Italiji je ustanovil zbor primorskih fantov – vojakov, ki so peli pri maši. Oče je potem sodeloval s partizani in bil po vojni član Zveze borcev, a ker ni hotel v Partijo in je vztrajal kot zborovodja cerkvenega zbora, je pozneje padel v nemilost oblastnikov.
Leta 1944 so zavezniki v želji, da bi uničili vojaško letališče, po pomoti bombardirali Miren. Kar 34 vaščanov je ob tem umrlo. Konec vojne je prinesel olajšanje, Miren so zasedli zavezniki. Čeprav jim je šlo pod zavezniki dobro, so hrepeneli po svoji državi in jo naposled le dočakali.
Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.
Izvajalci so Komorni zbor, Baročni orkester in pevski solisti, študenti Akademije za glasbo. Umetniški vodja in dirigent predstave je doc. Egon Mihajlović, režiser predstave Detlef Soelter, v naslovni vlogi Orfeja pa nastopa Klemen Torkar. Urednik oddaje je Daniel Celarec, režiser Jaka Šuligoj.
Prebivalci Baške grape – »živega spomenika filma« - krajev, kjer je bila posneta večina filma in so v teh desetletjih spomine na snemanje spremenili v materializirano dediščino (spomenik filmu, spominska soba, tematska pot), se zavedajo, da v goste vabijo zadnje žive pričevalce pionirskega filma. Projekt Filmoljubje je rastel z željo osrednjega avtorja Slavka Hrena, da bi osvetlil turbulentni čas in razmere po koncu 2. svetovne vojne, ko je dozorela ideja, da bi Slovenci posneli svoj prvi celovečerni igrani film.
Zapeljali smo kombi, ki pogosto služi kot osnova za avtodom, a Renaultov master je po novem na voljo z dizelskim ali električnim pogonom. Pa bi kot električni kombi zmogel služiti kot avtodom?
Dva pogona pa bo imel tudi novi citroën C3, a tukaj je elektrika bistveno bolj smiselna; e-C3 bo namreč eden najcenejših električnih avtov. Poglejte, kaj ponuja ta poceni električni paket!
Kubanke se vračajo k naravnim pričeskam, francoska modna hiša razvija obleke za astronavte in predvideva, da se bo morala kmalu vsa modna industrija prilagajati izjemnim temperaturam, na Kitajskem pri oblikovanju že uporabljajo umetno inteligenco. Na modnih brveh že predstavljajo pomladne kolekcije, ponekod na njih zablestijo tudi pasji manekeni.
1. del:
V prvem delu bomo izvedeli, kakšne materiale so uporabljali skozi stoletja, kako so domove zaščitili pred vremenskimi vplivi in kakšne so hiše prihodnosti. Preden so ljudje znali sami postavljati bivališča, so se morali znajti drugače. Zavetje so poiskali v jamah in v njih pustili svoje sledi. Kako so nekoč gradili razkošne kraljeve palače in osupljive brunarice? Kakšna je kmetija, ki je stara skoraj tisoč let? Ali tudi danes zidajo gradove? Arhitekti načrtujejo hiše tako v puščavah kot sredi velemest. Nekateri svoje stvaritve nadgradijo v umetniške mojstrovine in pustijo svoj pečat v mestih, na primer Antoni Gaudi v Barceloni. Oblikovalci pa v skrbi za prihodnost razmišljajo, kako zmanjšati ogljični odtis med gradnjo.
THE HISTORY OF HOME / ZDA / 2020.
VEGFER? / Journey / Islandija / 2021
Scenarij: Vikingur?Kristjansson
Režija: Baldvin Zophoniasson
V glavnih vlogah: Ólafur Darri Ólafsson, Víkingur Kristjánsson, ?órunn Arna Kristjánsdóttir, Pétur Ernir Svavarsson, Pálmi Gestsson, ?röstur Leó Gunnarsson, Elfar Logi Hannesson, ?orsteinn Gunnarsson, Helga Vala Helgadóttir, Nicolas Bro, Jonas Schmidt...... IMDb ocena: 7.5/10
.
Koncert je režirala Urška Žnidaršič.
Kadar lastnik pokliče arhitekta z željo, naj mu opremi stanovanje, ki je bilo pravkar zgrajeno, se arhitekt znajde pred izzivom, kako upoštevati obstoječe stanje, ki si ga je zamislil nekdo drug. Stanovanje je del večjega objekta v središču Ljubljane, v katerega so se prvi stanovalci vselili šele lani. Zdaj ponuja veliko sloga, udobja in vabljive razglede.
Ni skrivnost, da so v Sloveniji v zadnjem obdobju zrasle luksuzne vile, katerih vrednost dosega več milijonov. A le redke od njih imajo okolico tako urejeno, kot bi pričakovali glede na zasnovo objekta in njegovo notranjost. V središču Ljubljane smo vstopili na vrt vile, kjer sta vila in vrt nastajala sočasno, z roko v roki, v usklajenem sodelovanju med arhitektko in oblikovalko vrtov.
Zapeljali smo kombi, ki pogosto služi kot osnova za avtodom, a Renaultov master je po novem na voljo z dizelskim ali električnim pogonom. Pa bi kot električni kombi zmogel služiti kot avtodom?
Dva pogona pa bo imel tudi novi citroën C3, a tukaj je elektrika bistveno bolj smiselna; e-C3 bo namreč eden najcenejših električnih avtov. Poglejte, kaj ponuja ta poceni električni paket!
A tukaj ni tako, pravi Zniar Mustafa (17 let). Tekoče znanje hrvaščine bi mu pomagalo, vendar mora Zniar opraviti preizkus znanja jezika. Dve leti na Hrvaškem nista bili dovolj, da bi se ga naučil.
navrtu@rtvslo.si.
2. del:
V drugem delu se bo Liz podala na karibsko obalo Srednje Amerike. V Belizeju bo znanstvenikom pomagala uloviti morsko kravo in jo pregledati. V gozdu bo spoznala eno najglasnejših živali na svetu – vriskača. Rezervat vodijo ženske, ker so ga v devetdesetih letih prejšnjega stoletja moški uničili. V Cockscombu se bo družila z jaguarji in izvedela, kako preprečujejo njihove plenilske napade. V Kostariki bo obiskala zavetišče za žabe in lenivce. Število enih in drugih se počasi zvišuje.
WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy.
.
Najstniška banda, ki ustrahuje lokalno srednjo šolo, se iz čistega dolgčasa prijavi na glasbeno tekmovanje. Čeprav nimajo nobenega potrebnega znanja, talenta, denarja, niti popolnega seta bobnov, so prepričani, da bo njihov noise rock nedvomno popularen in da jih slava čaka za vogalom.
Mogoče pa sama slava niti ni tako pomembna – glavno je biti opažen, narediti vtis na prijateljico Ayo in se izogniti vojni z rivalsko skupino mladoletnih delinkventov.
Originalni naslov: ONGAKU
Leto produkcije: 2019
Država: Japonska
Žanr: animirani film
Režija: Kenji Iwaisawa
Scenarij: Kenji Iwaisawa po stripu Hiroyukija Ohashija
Glasovi: Shintarô Sakamoto, Ren Komai, Tomoya Maeno, Tateto Serizawa.